Več kot milijarda za vojaško opremo

Vlada Roberta Goloba je ob nasprotovanju ministrov Levice v načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrstila še nakup sistema protizračne obrambe, dodatnega taktičnega transportnega letala, šestih helikopterjev in 106 osemkolesnikov za sočasno gradnjo srednje bataljonske skupine in izvidniškega bataljona. Investicije so vredne več kot milijardo evrov, pri čemer so po mnenju Levice načrti nekdanjega ministra za obrambo Mateja Tonina »sramežljivo skromni in neambiciozni«.

O podrobnostih minister za obrambo Marjan Šarec ni želel govoriti, ves čas je zagotavljal le, da njegovi načrti za nakup osemkolesnikov v primerjavi s Toninovimi boxerji prinašajo prihranek, in sicer ker naj bi se odločili za nakup manj vozil in ker bodo kupili cenejša. Skupaj naj bi prihranili 489 milijonov evrov, je zatrjeval. Na vprašanje, kako lahko predvidijo prihranek, če ni že določeno, kaj bomo kupili, je Šarec odgovoril, da so to izhodišča, a da so opravili tudi raziskavo trga.

O tem, ali so spreminjali dokumentacijo oziroma kako bodo na podlagi stare dobili nov izbor, pa Šarec ni želel govoriti.

Neuradno se omenja, da so povpraševanja za nakup osemkolesnikov po principu »država državi« poslali več državam – to je za strykerje, pa tudi za piranhe, rosomake, patrie ... Po Šarčevih besedah naj bili zdaj v »finalnem postopku«, dogovor bo po sedanjih zatrjevanjih menda zaključen do konca leta. In kolikšna je cena, ki so jo predvideli v podlagi za nakup? 695,2 milijona evrov.

Alternativa za boxerje do konca leta

Nekoliko manj naj bi skupaj stal tudi že v resoluciji o razvoju in opremljanju vojske predvideni nakup dodatnega transportnega letala spartan ter nakup protiletalskih raket in šestih helikopterjev. Tudi za te Šarec še ni želel opredeliti tipa, naj pa bi bili poleg opravljanja specifičnih vojaških nalog namenjeni tudi za dvojno uporabo.

»Rekordno oboroževanje za potrebe zveze Nato se dogaja ob ponovnem uvajanju fiskalnega pravila in pritiskih na vsa druga ministrstva k zmanjševanju porabe javnih financ, vključno z razmislekom o zakonodajnih spremembah, s katerimi bi zmanjšali zakonske obveznosti države do upravičencev s področja sociale,« so se na Šarčeve načrte odzvali v Levici, v kateri, kot je znano, zagovarjajo izstop iz Nata. Zadnje javnomnenjske raziskave, ki jih je opravil Nato, kažejo, da se število njihovih somišljenikov pri tem vprašanju povečuje. Ali Šarca to skrbi? »Ne smemo si zatiskati oči pred tem, da države, ki so nevtralne, nič ne namenjajo za obrambo,« odgovarja in kot primer navaja »močno militarizirano« Švico, kjer ima vsak vojaški obveznik puško doma. Znotraj Nata pa tudi države z nižjim BDP za obrambo namenjajo sredstva.

V času Golobove vlade več natoskeptikov

»Stojim za temi projekti, ker želimo imeti vojsko, ki bo sposobna odgovoriti na vse izzive, sposobna odvračanja in bo ne nazadnje tudi kredibilna znotraj zveze 32 držav,« je dejal.

Bolj kot sredstva in politična podpora za nove investicije – kot rečeno, nasprotuje jim le najmanjša parlamentarna stranka – bi Šarcu lahko povzročalo težave število pripadnikov Slovenske vojske, ki se je pod njegovim vodenjem še znižalo. Po zadnjih podatkih je imela vojska maja 6157 pripadnikov stalne sestave in 767 rezervistov. Bi na koncu oklepniki – kot svarijo v stranki njegovega predhodnika – res lahko stali neuporabljeni? »Trenda, ki traja že desetletje, ne moremo obrniti čez noč,« odgovarja Šarec, a navaja, da so za to sprejeli niz ukrepov: od privabljanja mladih na tabore do znižanja potrebne stopnje izobrazbe. Sam pa meni, da bodo pomagale tudi omenjene investicije, saj si »mladi ljudje želijo delati s sodobno tehniko«.