Ministru Šarcu pri načrtih na pomoč NSi

Minister za obrambo Marjan Šarec je v državnem zboru s pomočjo opozicijskih poslancev dobil podporo za resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva hitrejše povečevanje izdatkov, in tudi za novelo zakona o službi v Slovenski vojski. Ta bo vključevala znižanje zahtevane stopnje izobrazbe za zaposlitev v vojski na osnovnošolsko in nato šolanje vojakov ob delu.

Hitrejšemu povečevanju izdatkov za obrambo – dva odstotka BDP naj bi dosegli že do leta 2030, torej pet let – nasprotujejo predvsem v Levici, saj menijo, da sredstva potrebujemo za potrebe solidarne prihodnosti, potrebe državljank in državljanov, ne pa da denar porabljamo za vojaške nabave. »Prišli smo, skratka, z dežja pod kap,« je navedel Miha Kordiš, poslanec Levice, in resolucijo označil za nadaljevanje politik SDS in NSi, pri čemer so podprli držo Gibanja Svoboda in SD na področju obrambne politike. V Gibanju Svoboda in SD so pojasnjevali, da to od njih zahtevajo spremenjene varnostne razmere.

»Morda je bila ta resolucija vsaj delno napisana kot vzrok ali posledica, da bi se lahko odstopilo od nakupa katerihkoli oklepnih vozil 8X8, morda,« je podvomil o namenu spreminjanja resolucije le leto po sprejetju prejšnje poslanec SDS Jožef Lenart, saj novost predstavlja tudi odločitev o sočasni vzpostavitvi srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona. O smiselnosti tega je podvomil poslanec NSi Janez Žakelj in opozoril na negativne kadrovske trende – lani se je na novo zaposlilo 186 pripadnikov, odšlo pa jih je 315 –, zaradi česar bi lahko 106 osemkolesnikov, ki bi jih kupili za srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji bojni izvidniški bataljon, pravzaprav stalo v garaži in skladiščih vojašnic.

Rudi Medved, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, je kot poskus izboljšanja kadrovskih trendov pred tem predstavljal že novelo zakona o službi v Slovenski vojski, ki pa bo sedanje glasovanje predvidoma prestala s tesno večino oziroma le zaradi napovedane podpore NSi, ki sicer dvomi o učinku rešitev, a podpira prizadevanja za izboljšanje stanja, in »nenasprotujoče« SDS.

Poleg Levice ji namreč nasprotujejo tudi v SD, saj ni jasno predvideno, kako naj bi se pripadniki Slovenske vojske z osnovnošolsko izobrazbo nato vključevali v srednješolske izobraževalne programe. »Skrbijo nas tudi plačna nesorazmerja, ki jih ta predlog uvaja. Kandidat za osnovnošolsko izobrazbo ne more biti plačan enako kot pripadnik Slovenske vojske, ki je že pridobil srednješolsko izobrazbo. Ta zakon pa postavlja posameznike z različno stopnjo izobrazbe v enak položaj, kar je v nasprotju s 13. členom ustave in izpostavlja predlog zakona resnemu tveganju za ustavno presojo,« je dejal Damijan Zrim, poslanec SD.