Več kot 72.000 ljudi išče delo, podjetja pa ne najdejo ustreznega kadra

Ljubljana – Po državi se je v zadnjem času odprlo precej nakupovalnih središč, kar nekaj pa jih otvoritve napoveduje v prihodnjem letu ali dveh. Nova delovna mesta bodo tako za prodajalce kot druge poklicne profile, a se hkrati številna podjetja, tudi iz drugih panog, pritožujejo, da težko najdejo delavce.



»Povezani smo z delodajalci, ki intenzivno iščejo kadre. Skupaj predstavljamo delovna mesta in nabiramo zainteresirane. Pri eni od verig so se, na primer, odločili, da bodo morebitne kandidate vabili kar pred svojimi trgovinami. Različne inovativne pristope uporabljajo, da bi prišli do kadra,« opisuje Mavricija Batič, generalna direktorica zavoda za zaposlovanje.



Na zavodu za zaposlovanje je danes prijavljenih okoli 72.000 ljudi, hkrati pa ima kar 45 odstotkov delodajalcev težave pri iskanju ustreznega kadra. »Na prvi pogled je situacijo najbrž res težko razumeti. Povpraševanje po delavcih je veliko, delovna aktivnost je med najvišjimi v zgodovini, brezposelnost je skoraj že tako nizka, kot je bila leta 2008, je pa dejstvo, da je struktura brezposelnih takšna, da ne ustreza takoj potrebam delodajalcev,« je pojasnila.

Iz številk v nobenem primeru ni mogoče potegniti enoznačnih sklepov. Veliko je povpraševanje po šoferjih tovornjaka, po delavcih v gradbeništvu in trgovini ter po profilih, ki so pri nas že dolgo deficitarni, kot so kovinarji, električarji in drugi tehniki, premalo je informatikov.

Pomanjkanje je tudi v zdravstvu. »V zdravstvenih domovih lažje dobijo srednji kader, po bolnišnicah, zlasti na urgencah in drugod, kjer se dela tudi ponoči in konec tedna ter so težke delovne razmere, pa je iskanje manj uspešno. Intenzivno sodelujemo z delodajalci, posebej z Univerzitetnim kliničnim centrom, organizirali smo vrsto predstavitev brezposelnim, toda rezultati so bili pod pričakovanji,« pravi sogovornica.



Precej verjetno bi zanimanje spodbudili z izboljšanjem delovnih pogojev, tudi finančnih, kar kažejo podatki o tem, koliko ljudi, predvsem na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju, išče priložnosti čez mejo, kjer so plače višje. Ali bi se strinjala s tezo, da svoje vrste hitreje zapolnijo tisti delodajalci, ki ponujajo boljše delovne razmere in plačilo? »Finančni pogoji so en del, kot bistven dejavnik pa se kažejo odnosi. Tam, kjer niso v redu, tega niti plačilo navadno ne odtehta,« odgovarja Mavricija Batič.
 

Več kot polovica gre hitro naprej

Ena od nalog zavoda za zaposlovanje je, da napovedujejo, ugotavljajo in preverjajo kratkoročne potrebe na trgu dela, v sodelovanju z ministrstvom za delo pa bi radi razvili metodologijo, ki bi napovedovala potrebe za daljši čas, in to predvsem po kompetencah. »Formalni poklic in izobrazba nista tako pomembna, kot je to, kaj konkretno znaš in kako hitro se lahko prilagajaš in preusmerjaš,« opaža direktorica zavoda.

V zadnjih desetih mesecih je med prijavljenimi na zavodu delo našlo 49.133 ljudi, torej ne govorimo o statični skupini istih 70.000 iskalcev, ampak je dinamika velika. Približno 55 odstotkov se jih najkasneje v šestih mesecih ponovno zaposli.

Precej ljudi pa ima tudi različne ovire, zlasti socialne in zdravstvene. Več kot polovica je dolgotrajno brezposelnih, skoraj 40 odstotkov prijavljenih je starejših od 50 let, slaba tretjina jih je končala le osnovno šolo ali še te ne. »Zadnje leto bolj tesno sodelujemo tudi s centri za socialno delo, saj dobrih 30.000 brezposelnih prejema denarno socialno pomoč. Prepričani smo, da lahko s skupnim pristopom dosežemo več. V prihodnosti pa bomo morali najti tudi način povezovanja z zdravstvom,« meni sogovornica.





Predvsem tistim skupinam, pri katerih ne gre tako hitro, so namenjeni programi aktivne politike zaposlovanja, ki jih večinoma sofinancirajo evropski skladi. »Delodajalci v anketah, kjer jih zavod sprašuje, kaj načrtujejo in s čim se srečujejo, marsikdaj odgovarjajo, da je problem pomanjkanje delovnih izkušenj. Menim, da bodo morali tudi delodajalci sami narediti več na tem področju, saj je delovne izkušnje vendarle treba nekje pridobiti. Se je pa program usposabljanja na delovnem mestu tri mesece z mentorjem v podjetju, kjer se vidi, ali bo nekdo lahko izpolnjeval pričakovanja, izkazal za zelo uspešnega, saj več kot 70 odstotkov kandidatov potem nadaljuje delo.« 

Z različnimi usposabljanji ljudje pridobijo splošno uporabna znanja, denimo računalništva in tujih jezikov, pa tudi bolj specifična, za konkretne skupine delodajalcev.

»Priložnosti so, treba jih je prijeti in izkoristiti. Čim začneš, spoznaš več možnosti. Če čakaš, nihče ne bo prišel k tebi. Moraš narediti korak, ki ni enostaven. Za naše svetovalce je najbolj zahtevno prav to, da jim uspe motivirati ljudi, da so takoj aktivni in čim prej najdejo delo. Veliko več truda in strokovne pomoči je potrebno za tiste, ki zapadejo v dolgotrajno brezposelnost, ker po nekem obdobju izgubljajo motivacijo, samozavest, samopodobo,« pojasnjuje sogovornica, ki poudarja, da je trg dela vse bolj dinamičen in razmere na njem se spreminjajo. »Najbolj pomembna je pripravljenost na prilagajanje in to, da vidiš izziv,« še pravi Batičeva.



Z demografskimi gibanji se spreminja tudi struktura brezposelnih. Če pred kakimi petimi ali šestimi leti med njimi ni bilo tako rekoč nikogar starejšega od 60 let, jih je zdaj že okrog 7000. Kljub posebnim spodbudam za zaposlitev starejših se jim redkokdo odloči dati priložnost. Vendar se je treba zavedati, opozarja Batičeva, da četudi se bo gospodarska rast umirila in bodo potrebe po delavcih malenkost nižje, bo v naslednji letih s trga dela odšlo 10.000 starejših več, kot bo prišlo mladih.