Potrebovali bomo višje izobraženo delovno silo

Ljubljana – Selitveni prirast je lani, po letu 2008, dosegel rekord, saj je k nam prišlo 14.928 oseb več, kot jih je naše ozemlje zapustilo. Priselitev je bilo za polovico več kot leto prej, odselitve pa so se okrnile za skoraj četrtino. Ne glede na te spodbudne kazalnike se s trga dela na leto umakne 10.000 ljudi, zaradi česar bi se poleg privabljanja tujcev morali osredotočiti še na zadržanje domačih državljanov in vrnitev že izseljenih v domovino.

Za odhod iz države se je lani odločilo skoraj 6600 domačih in še 300 več tujih državljanov, medtem ko se je k nam priselilo več kot 24.100 tujih in vrnilo več kot 4300 slovenskih državljanov – največ iz Nemčije (24 odstotkov) in sosednje Avstrije (17 odstotkov), sledijo Švica, Združeno kraljestvo in Italija.

Selitveni prirast Slovencev je bil že devetnajsto leto zapored negativen, saj se jih je iz države odselilo 2241 več, kot se jih je vanjo preselilo, kažejo včeraj predstavljeni podatki statističnega urada. Ciljna država je za več kot četrtino naša severna soseda Avstrija, za petino Nemčija, po desetina pa se je odpravila v Srbijo in na Hrvaško.



Po letu 2012, v času zaostrenih gospodarskih razmer, so se selitve slovenskih državljanov precej povečale, vendar je spodbudno, da se je lani negativen selitveni prirast spet zmanjšal, komentira Maja Bednaš, direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Odselilo se je za petino manj državljanov, kot znaša povprečje med letoma 2012 in 2017.

Selitve se dogajajo in v tem ni načelno nič slabega, vprašanje pa je, kakšna je struktura teh odselitev in priselitev ter kakšne posledice povzročajo na domačem trgu, razmišlja predstojnik inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen. Po njegovem mnenju je gibanje priselitev v zadnjem desetletju posledica gospodarske krize in izhoda iz nje, saj visoka gospodarska rast zahteva dodatno zaposlovanje, ustreznih domačih kadrov pa je očitno premalo. Vzroke je tudi pretekla nižja rodnost zaradi odlaganja pri rojstvu prvega otroka – na trg dela tako prihajajo generacije, ki so številčno manjše, hkrati pa se upokojuje tako imenovana baby boom generacija.
 

Kruh in združitev družine

Prihodi tujcev so že dve desetletji stabilni, kar 17.169 več jih je k nam prišlo, kot se jih je poslovilo. Kar polovica vseh prišlekov je prišla iz BIH, večina preostalih pa iz drugih balkanskih držav. Selitveni prirast se je močno povečal, pri čemer gre predvsem za priseljevanje tuje delovne sile, kar je močno povezano z gospodarskim ciklom, v zadnjem času pa se krepi še demografski dejavnik – zmanjšanje števila delovno sposobnih.

»Demografske spremembe se kažejo v vse večjem pomanjkanju delovne sile, ki povečuje povpraševanje po tuji delovni sili. Kombinacija obeh je lani vplivala na močno povečan priliv tujih delavcev,« analizira prva dama Umarja. Precejšnja motivacija za selitev je tudi združitev z družino.

Ker bodo demografska nihanja še intenzivnejša, bomo potrebovali ukrepe s področij integracijske politike in gospodarskih migracij, in sicer na treh ravneh: spodbujanje prihodov tuje delovne sile – tudi višje izobražene, zmanjševanje odseljevanja domače in vračanje izseljencev domov, našteva Maja Bednaš.

Zadnja dva ukrepa sta še pomembnejša, ker se iz države še vedno odseli več terciarno izobraženih prebivalcev, kot se jih vanjo priseli, čeprav se je zadnja leta to nekoliko popravilo. »Plača je pri tem pomemben dejavnik, ni pa edini. Predvsem za mlade, visoko izobražene kadre so pomembne tudi možnosti za karierni razvoj,« pravi.
 

Mrtva stanovanjska politika

Da se mladi v tujino največkrat selijo zaradi boljših kariernih priložnosti, potrjuje predsednica mladinskega sveta Anja Fortuna. »Kljub majhnosti oziroma mogoče prav zaradi majhnosti Slovenije, visoko izobraženi kakovostno in dobro plačano službo hitreje dobijo ravno v tujini, kjer zaradi boljših razmer žal tudi ostanejo. Država tega potenciala še ni prepoznala in ne vlaga dovolj v to, da bi ti mladi ostali povezani z domovino,« ocenjuje.



Med povratniki so večinoma starejši od 30 let, ki si na domačih tleh ustvarijo družino, marsikdo pa se ne vrne, saj doma nima možnosti za nadaljevanje v tujini ustvarjene kariere ter ne najde primernega doma. Fortuna pravi, da zadnje vlade niso reševale stanovanjskih problemov.

»Ne naredijo dovolj, da bi mlade pritegnili k vrnitvi. Država bi se morala bolj usmeriti v reševanje stanovanjske problematike in urejanje trga dela tako, da bodo lažje in hitreje dostopali do kakovostnih zaposlitev, primernih njihovim kompetencam in izobrazbi.«