Val napovedi vstopov na parlamentarni politični parket

V registru političnih strank je trenutno opaziti padec skupnega števila vpisanih. Uradno obstaja 88 političnih strank, četudi so številne neaktivne in, kot se je pokazalo v primeru LDS, kjer je poskušal kandidirati Klemen Grošelj po sporu z Gibanjem Svobodo, nezmožne sklepčnosti na ključnih organih. A sodeč po zadnjih napovedih, se bo ta trend znova – to je v Sloveniji postala tradicija – pred naslednjimi volitvami obrnil. Zanimanja za vstop na parlamentarni politični parket in ustanavljanja novih političnih strank je za zdaj zelo veliko – te merijo predvsem na sredinske in desne volivce.

Tako tudi Klemen Grošelj ne skriva, da ga politika še zanima. »Oblikovati bi morali alternativo na sredini, a ne tako, da se ta del političnega prostora drobi – torej ena sredinska politična pobuda, ki bi bila vključujoča in bi temeljila na skupni viziji Slovenije do leta 2050,« je dejal in dodal, da bi se bil tudi sam pripravljen vključiti v stranko oziroma bi pomagal izoblikovati koalicijo strank, ki bi nato odšla skupaj na parlamentarne volitve. Nekatere neformalne pogovore je že opravil, več naj bi jih še po dopustih. Na vprašanje, ali je v tej pobudi videl še koga, ki ga zanima vključitev v politiko, je omenil Vladimirja Prebiliča, novega evropskega poslanca, z drugimi pa bi moral opraviti še pogovore ...

Prebilič, ki v času kampanje ni skrival svojih ambicij tudi na domačem političnem parketu – kandidiral je sicer na listi zeleno-leve Vesne –, odgovarja, da je zdaj osredotočen na evropski parlament in bi bilo neodgovorno, če bi razmišljal o vrnitvi domov.

Liberalno-zeleni krog za kandidaturo Klemna Grošlja

Da se še ni pripravljen politično upokojiti oziroma se je pripravljen vrniti, pa je ta teden sporočil Karl Erjavec, nekdanji prvak Desusa, za katerega pa se zdi, da v času političnih počitnic bolj ko ne preverja podporo na terenu. Njegova ideja delno sicer sovpada z Grošljevo – ta je bil celo njegov državni sekretar v času njegovega vodenja obrambnega ministrstva, vendar je zaznati, da je ne snujeta skupaj. Vse navedene Erjavec vabi na pogovore, a trdi, da ima ožjo ekipo za svojo stranko že zbrano. O tem, kdo konkretno je v njej, pa molči. Tako kot Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, ki je napovedal nov politični projekt in v katerem naj bi sodelovali njegovi kolegi iz gospodarstva, župani in strokovnjaki. Tega, ali se je pogovarjal s kom, ki je že napovedal aktivacijo, pa ni želel komentirati.

Brbota namreč tudi v neparlamentarni stranki z največ župani, v SLS. Njihov nosilec liste na evropskih volitvah Peter Gregorčič nagovarja strankin teren in jeseni bo bolj jasno, ali mu bo uspelo zamenjati predsednika Marka Balažica, ki si prizadeva za preboj stranke v parlament. Pripojitev k SDS po vzoru stranke Franca Kanglerja so v času Balažičevega vodstva že zavrnili. Po evropskih volitvah pa jih tudi v NSi odklanjajo. »Pogovori o združevanju obeh strank ne potekajo in združevanja ne bo. Iz SLS nas tudi ni nihče kontaktiral glede sodelovanja,« pravijo v NSi in dodajo, da bodo najprej počakali, da se v SLS uredijo odnosi, potem pa bo čas za pogovore o morebitnem sodelovanju na parlamentarnih volitvah, napovedanih za leto 2026.

Izmerili smo potencial Logarja, Prebiliča in Gregorčiča

Kaj pa poslanec SDS Anže Logar, ki je nekaj velikega napovedal že po svojem porazu na predsedniških volitvah in za katerega se je pričakovalo, da bo temeljito premešal karte tako na desnici kot sredini? Sam pravi, da se ukvarja predvsem s pripravo napovedanega programa v okviru Platforme sodelovanja, z zanimanjem pa da spremlja dogajanje na politični sceni.

Potem ko so številni obupali po zadnjih parlamentarnih volitvah, se je dve leti pred predvidenimi novimi spet povečalo zanimanje. INFOGRAFIKA: Delo