Neomejen dostop | že od 9,99€
Evropski poslanec Klemen Grošelj po odločitvi, da ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda, o svoji nadaljnji politični karieri v Bruslju očitno še ni rekel zadnje besede. Po naših informacijah namreč skupina posameznikov, ki izvira iz liberalno-zelenih političnih krogov, zbira podpise za vložitev liste za evropske volitve, ki bi jo vodil.
Po naših informacijah je bilo že pred prazniki zbranih več sto podpisov oziroma več kot polovica od tisoč potrebnih za vložitev kandidatne liste. Rok za vložitev se bo sicer iztekel v petek, 10. maja.
Eden od sogovornikov, ki sodeluje pri tem, pravi, da bi s tem radi pokazali tudi, da obstaja alternativa liberalni opciji, ki je zdaj na voljo. V Sloveniji obstajajo »ostanki« liberalnih strank, ki še vedno delujejo, in prav znotraj tega kroga se je oblikovala skupina, ki bi Grošlju pomagala pri kandidaturi.
Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je 24. aprila volilni račun odprla tudi stranka Zeleni Slovenije, ki bi lahko bila nekakšna platforma, na temelju katere bi uresničili idejo o ponovni kandidaturi Klemna Grošlja na junijskih evropskih volitvah. Predsednik stranke Zeleni Slovenija Andrej Čuš je redkobeseden in o pojasnilu razloga za odprtje volilnega računa pravi le, da bodo »vse sporočili ob pravem času«.
Do roka je sicer posebne transakcijske račune za financiranje volilne kampanje, ki se bo začela v četrtek, odprlo 13 strank oziroma list, od tega pet parlamentarnih strank.
»Vse je še mogoče, vmes so bili prazniki in res ne vem, kje smo,« nam je glede števila zbranih podpisov iz tujine včeraj dejal evropski poslanec. Klemen Grošelj je bil sicer gost tokratnega podkasta Moč politike. V pogovoru je povedal, da si je pri kandidaturi po razhodu z Gibanjem Svoboda pustil odprta vrata. »Sem politični realist. Kampanja se bo začela 9. maja, če se bo pokazala realna priložnost, bom v kandidaturo vstopil,« je pojasnil.
Dodal je, da je po odločitvi, da ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda, prejel veliko klicev podpore in spodbud, da naj se vseeno odloči za ponovno kandidaturo za evropskega poslanca, da pa se zaveda logistične zahtevnosti zbiranja podpisov, ki poteka zdaj.
Sporočilo predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba s konca marca, ko mu je – kljub drugačnim zagotovilom pred tem – sporočil, da ne bo niti nosilec strankine liste niti ne bo na njenem vrhu, razume dvojno. »Po eni strani gre za sporočilo interni javnosti, češ da je vsakdo pogrešljiv. Po drugi strani pa kaže tudi določen način ravnanja z ljudmi,« je razložil.
Gibanje Svoboda postaja očitno stranka osebnih odločitev, se je pošalil, saj je zaradi »osebnih odločitev« Golobov krog že zapustilo nekaj vplivnih posameznikov – poleg njega, na primer, tudi Marta Kos, nekdanja podpredsednica stranke, in Aleksander Merlo, ki je nekaj časa prav tako veljal za nosilca strankine liste.
»Politika je po mojem mnenju še vedno precej analogna, še vedno je medčloveški stik, pomeni zaupanje, pomeni kredibilnost, tega na socialnih omrežjih ne moreš zaznati,« je povedal v podkastu, v katerem smo govorili tudi o pomembnih aktualnih izzivih evropske politike.
Politika je še vedno precej analogna, še vedno je medčloveški stik, pomeni zaupanje, pomeni kredibilnost, tega na socialnih omrežjih ne moreš zaznati.
Klemen Grošelj
Preverjali smo, ali se bo na kandidatni listi z Grošljem pojavilo tudi ime nekdanje televizijske novinarke, zdaj nepovezane poslanke Mojce Pašek Šetinc, ki je prav tako zapustila vrste Gibanja Svoboda. Poslanka se je konkretnemu odgovoru izognila. »Podpiram kakovostnejšo ponudbo od te, ki so jo levi sredini ponudili v največji parlamentarni stranki. Predvsem način, kako se je ravnalo v Gibanju Svoboda s kakovostnimi in vsebinsko močnimi kandidati, ki zares poznajo ustroj delovanja EU, me je razočaral. Prav tako to, kako se je ravnalo z drugimi uglednimi ljudmi, ki so bili povabljeni na to listo leve, menda liberalne opcije. Ampak to ravnanje me ni niti najmanj presenetilo. Na daleč se vidi, da vodstva te stranke EU vsebinsko ne zanima in da o pomenu evropskih volitev za levo sredinsko opcijo pri nas ali v EU strateško sploh ne razmišljajo. Upam, da bo Klemnu Grošlju prav zaradi vsega naštetega uspelo z nastopom na evropskih volitvah,« nam je sporočila. Ocenila je še, da leva sredina zmore ponuditi več od tega, kar imamo zdaj. Zato podpira vstop novih kvalitet in ljudi v tekmo, predvsem tistih, ki so že dokazali, da kaj vedo o evropskem parlamentu.
Koliko bodo porabili za kampanjo
Pred uradnim začetkom volilne kampanje prihodnji četrtek vse stranke še niso razkrile, koliko denarja nameravajo zanjo porabiti. Skladno z zakonodajo posamezne liste za financiranje kampanje za volitve v evropski parlament sicer ne smejo preseči 0,40 evra na volilnega upravičenca v državi. Skupni znesek tako ne sme biti višji od približno 680.000 evrov. Na evropskih volitvah namerava kandidirati sedem zunajparlamentarnih strank oziroma list. Za kampanjo bodo namenile od tisoč do 50.000 evrov. Med njimi je tudi evropska parlamentarna stranka SLS, ki bo kampanji namenila do 100.000 evrov. Vse stranke bodo volivce nagovarjale na družbenih omrežjih in osebno, je poročala STA.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji