Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Tarča: Pritiski in vmešavanje politike v dobavo zaščitne opreme

V oddaji Tarča so razkrili dokumente o vmešavanju predstavnikov ministrstva za gospodarstvo v posel družbe Geneplanet. Razkrili so tudi pritiske politikov, kot sta Marjan Podobnik in Lojze Peterle, za posle nekaterih manjših podjetij. Vsi pritiske zanikajo.
Prevzemanje zaščitne opreme v državnem logističnem centru v Ljubljani. FOTO: Leon Vidic/Delo
Prevzemanje zaščitne opreme v državnem logističnem centru v Ljubljani. FOTO: Leon Vidic/Delo
STA
23. 4. 2020 | 22:57
24. 4. 2020 | 09:40
6:35
V oddaji Tarča na TV Slovenija so nocoj razkrili pričevanja in dokumente o vmešavanju predstavnikov ministrstva za gospodarstvo v posel za dobavo mask in respiratorjev družbe Geneplanet. Razkrili so tudi pritiske politikov, kot sta Marjan Podobnik in Lojze Peterle, za posle nekaterih manjših podjetij. Vsi pritiske zanikajo.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je marca po poročanju novinarjev TV Slovenija posredoval pri Zavodu za blagovne rezerve, da bi sklenili pogodbo z družbo Geneplanet za dobavo medicinskih ventilatorjev v vrednosti osem milijonov evrov, še preden je podjetje posredovalo bančno garancijo za posel. Podjetje je bilo privilegirano tudi pri dobavi treh milijonov zaščitnih mask v vrednosti nekaj več kot deset milijonov evrov.

Uslužbenec blagovnih rezerv Ivan Gale, ki je med bolniško odsotnostjo nadomeščal takratnega direktorja Antona Zakrajška, je za Tarčo med drugim opisal, da si je Počivalšek osebno najbolj prizadeval za sklenitev posla z Geneplanetom. »Na zavod je poslal tudi svojo odposlanko Andrejo Potočnik, ki je pritiskala na nas, na direktorja, vpila na vodjo finančne službe, naj nakaže denar podjetju,« je opisal.



Pritiske za sklenitev posla z Geneplanetom sta po njegovih opisih nadaljevala tudi dva od članov ekspertne skupine za nabavo opreme Mitja Terče in Potočnikova, ki sta se zavzemala za to, da dobi podjetje tudi posel za dobavo mask tipa FFP2.

​Terče, ki je kot predstavnik gospodarskega ministrstva deloval pro bono in nekaj časa tudi brez pogodbe, je v pisnem pojasnilu za Tarčo zagotovil, da je deloval transparentno in v interesu države, da ni nikoli na nikogar pritiskal.

Po navedbah Tarče se je v začetku aprila v zadevo vmešal tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner, ki naj bi osebno poklical v zavod za blagovne rezerve in spraševal o projektu. Gale mu je posredoval dokumentacijo, ki jo je Travner zahteval.
 

Podobnik, Peterle in drugi pritiske zanikajo


Predsednik SLS Marjan Podobnik je medtem po poročanju Tarče po telefonu pritiskal na direktorja blagovnih rezerv Zakrajška za sklenitev posla z majhnim podjetjem Dobnik Trade iz Slovenske Bistrice. Po Galetovem opisu naj bi Podobnik Zakrajšku tudi grozil z izgubo službe. Podobnik je v pisnem pojasnilu za oddajo razložil, da je posredoval na prošnjo župana Slovenske Bistrice Ivana Žagarja in zavrnil očitke o grožnjah.

V reševanje težav z opremo pa se je vključil tudi nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle, ki je poskušal pri Zakrajšku posredovati, da bi blagovne rezerve sklenile sedemmilijonski posel s podjetjem njegove hčere Mete Cencelj Peterle za dobavo mask iz Nemčije. Peterle je za Tarčo zatrdil, da ni posredoval za hčerin posel, ampak je želel le pomagati Sloveniji, potem ko se je nekdo s civilne zaščite obrnil nanj.



Za sklenitev posla s podjetjem Inovatio iz Maribora za dobavo mask v vrednosti enega milijona evrov pa naj bi pri zavodu za blagovne rezerve posredoval tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damijan Jaklin, ki je tudi vodja medresorske delovne skupine za pregled ponudb za opremo. »Prav za tega ponudnika so bili pritiski nenavadni,« je za Tarčo dejal Gale. Jaklin je za Tarčo zagotovil, da s podjetjem Inovatio ni povezan.

Tudi za sklenitev posla s koroškim trgovskim podjetjem Acron, kjer je sicer zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina, naj bi po Galetovih besedah pritiskali iz krogov Počivalška. Acron se je sicer po Galetovi oceni izkazal za resnega dobavitelja, ki je pripeljal opremo, a je ves čas tudi imel položaj privilegiranega dobavitelja.

Pritiske je po navedbah Tarče izvajalo tudi murskosoboško podjetje Medicop, za katero se je menda posebej zavzemal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Ta je v pisnem sporočilu očitke zavrnil in pritrdil navedbam podjetja, da je bila njihova marža le štiriodstotna, pogodbo pa so sklenili že približno mesec dni prej.

Pošiljka zaščitne opreme na Brniku iz Kitajske. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pošiljka zaščitne opreme na Brniku iz Kitajske. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Sklepanje poslov z mladimi podjetji brez pravih referenc je po navedbah Tarče problematiziral tudi finančnik zavoda za blagovne rezerve.
 

Židan: To spominja na orožarsko afero izpred 30 let


V Tarči sta kot gosta sodelovala tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki je danes napovedal interpelacijo proti Počivalšku, in prvak SD Dejan Židan. Šarec je izrazil prepričanje, da je za sporne poteze pri nabavi zaščitne opreme vedel tudi vrh vlade. Kot je dejal, imajo informacije, da je zaščitna oprema ves čas prihajala, zato po njegovih besedah ne drži, da velikih pošiljk ni bilo. »Imam občutek, da se je poskušalo ustvariti vtis še večjega pomanjkanja,« je dejal.

Po Židanovem mnenju pa so vse nepravilnosti v zvezi z zaščitno opremo vredne interpelacije celotne vlade. »To spominja na orožarsko afero izpred 30 let.« Najbolj moralno bi bilo, da vlada privoli v predčasne volitve, da lahko sestavijo DZ z večjo kredibilnostjo, je dejal. Opozicijo je pri tem pozval, naj izkoristi vsa sredstva.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je povedal, da se je nanje obrnilo veliko ponudnikov, katerih ponudbe niso bile pregledane, čeprav so bile po njihovem mnenju povsem ustrezne in celo ugodne. Težave so po njegovih besedah tudi posledica tega, da Slovenija nima centraliziranega sistema naročanja.

Napovedal je, da bo računsko sodišče ukrepalo skladno s pristojnostmi. To bo po navedbah njenega predsednika Roberta Šumija storila tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki nekatere postopke v tem sklopu že vodi. »Družbena odgovornost nosilcev javnih funkcij je izjemno pomembna,« je dodal.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine