Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) v sredo ob 14. uri pred vlado pripravlja protestni shod, na katerem pričakujejo okoli 1500 ljudi. Iz vsakega zavoda, kjer imajo svoje člane, bodo prišli po trije predstavniki in sindikalni zaupniki, vsi preostali zaposleni bodo na svojih delovnih mestih. V Svizu namreč ne želijo, da bi bili starši v stiski, zato bodo vrtci in šole delali normalno.

Kot je povedala predsednica glavnega odbora Sviza Marjana Kolar, zahtevajo »odpravo plačnih zaostankov za zaposlene v šolstvu, znanosti in kulturi. Zahtevamo ohranitev in utrjevanje strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi. Zahtevamo prednostno odpravo plačnih nesorazmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, zlasti za skupino J. In zahtevamo sprotno usklajevanje osnovnih plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo.«

Učiteljevanje

Kolarjeva je poudarila, da je shod odgovor na zadnji vladni predlog, ki so ga sindikati dobili 18. septembra. Sviz mu nasprotuje, saj, kot je pojasnila Kolarjeva, plačna nesorazmerja ohranja in prenaša v nov plačni sistem, na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa jih celo povečuje. »Prinaša radikalno razvrednotenje strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi in jim tako jemlje smisel,« je poudarila Kolarjeva.

Kot je dodal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, je prav poseg v strokovne nazive zanje najbolj boleč: »Že vnaprej povem, da bomo pozvali oba ministra, ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo ter ministrico za kulturo Asto Vrečko, da se opredelita do tega vladnega predloga.« Dodal je, da namreč predlog uničuje še tisto, kar bi lahko delovalo kot motiv, da bi se nekdo odločil za učiteljski poklic. Pri čemer vemo, da učiteljev primanjkuje. »Ne moremo si predstavljati, da bi ministra lahko s tem soglašala. Ne verjamemo, da je to mogoče, kajti strokovna mnenja in stališča poznavalcev so povsem drugačna,« je še dejal Štrukelj.

Prejemnikom minimalne plače naj bi se dohodek zvišal za najmanj četrtino

V Svizu so tudi proti zamrznitvi usklajevanja vrednosti plačnih razredov do 1. januarja 2028, napovedali so, da bodo vztrajali pri uskladitvi plač z aktualno inflacijo za vse zaposlene v javnem sektorju že leta 2024. Štrukelj je spomnil, da je evropska komisija vladi odobrila podaljšanje datuma za sprejetje zakona o sistemu plač v javnem sektorju do junija 2024, s čimer se odprava plačnih nesorazmerij odmika.

Štrukelj je opomnil, da bodo 1. januarja 2024 začeli veljati ključni elementi stavkovnih sporazumov, ki jih je vlada podpisala: »S 1. januarjem 2024 nastopijo nove okoliščine, ki bi utegnile pripeljati do bistveno manj kontroliranega okolja in tudi do možnosti nekih spontanih scenarijev. Dejstvo je, da se je s 1. januarjem 2024 vlada obvezala, da se z nami pogaja ločeno od plačnega sistema. Jasno, da bomo pri stavkovnem sporazumu vztrajali.« Poudaril je, da bi Sviz od stavkovnega sporazuma, ki je posledica glasovanja 37.248 članov, lahko odstopil le, če bi članstvo to odobrilo.

Ministrica predlaga prestavitev pogajanj v 2025

V Svizu so pričakovali, da se bodo pogajanja nadaljevala že pred bližajočimi se prazniki. Štrukelj je še povzel, da v vsakem primeru takoj po praznikih pričakujejo odločitev glede zakona o izvrševanju proračunov in prepovedi usklajevanja plač za prihodnje leto ter da bo »vlada korigirala ali v celoti odstopila od predloga, ki ga je 18. septembra posredovala sindikatom«.

Štrukelj je sklenil, da bo protestni shod v sredo dozirano opozorilo, ki ga je »treba razumeti kot zadnje opozorilo pred konfliktom. Zagotovili bomo, da bodo šole, vrtci in vse druge ustanove na področju kulture, znanosti in visokega šolstva popolnoma normalno delovali, kar se nam zdi pomembna gesta, da ne bi obremenjevali staršev s tem konfliktom, v želji, da do tega sploh ne bo prišlo.« Če ne bodo (u)slišani, pa je Kolarjeva že napovedala bolj množičen, odločnejši naslednji korak, ki ne bo morda »le« protestni shod, ampak je možna tudi odmrznitev stavke.