Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Učenci najboljše rezultate dosegli pri angleščini

Šestošolci so na nacionalnem preverjanju znanja najslabše opravili s slovenščino, devetošolci s fiziko, pri obveznih predmetih pa z matematiko.
Nacionalno preverjanje znanja je samo dodatna informacija o znanju, opozarja državni izpitni center. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Nacionalno preverjanje znanja je samo dodatna informacija o znanju, opozarja državni izpitni center. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
3. 7. 2024 | 05:00
5:26

Učenci so na majskem nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) največ točk dosegli pri angleščini. Šestošolci so pri slovenščini in matematiki dosegli manj kot polovico točk, devetošolci pa so manj kot polovico točk zbrali pri matematiki, fiziki in zgodovini. Cilj NPZ je zgolj informacija o znanju, opozarja Državni izpitni center (RIC), ravnatelji pa pravijo, da učenci NPZ velikokrat sploh ne vzamejo resno, ker na nič ne vpliva. To bi se lahko spremenilo že prihodnje leto.

Šestošolci so najmanj točk dosegli pri slovenščini. Bolje so preizkus pisali učenci, katerih učni jezik je italijanščina (56,6 odstotka), še bolje pa učenci, katerih učni jezik je madžarščina (71,4 odstotka). Predmetna komisija za slovenščino ugotavlja, da je učencem težave povzročalo predvsem razumevanje neumetnostnega besedila, le najuspešnejši učenci so dosegli točke pri nalogah, kjer so vrednotili jezikovno pravilnost, premalo natančno so prebrali izhodiščno besedilo in navodila … Komisija nižji povprečni dosežek šestošolcev in slabše razumevanje izhodiščnih besedil povezuje z epidemijo. Takrat so bili ti učenci namreč v tretjem razredu, »ko se utrjuje tehnika branja in razvija branje z razumevanjem. Če učenci tega ne usvojijo dovolj dobro, imajo težave pri razumevanju različnih besedil tudi v višjih razredih«.

Infografika Delo
Infografika Delo

Pri matematiki so šestošolci v povprečju dosegli 49,1 odstotka točk, pri angleščini pa kar 64,8 odstotka točk. To je najvišji dosežek pri vseh preizkusih tako v šestih kot devetih razredih. Tudi število učencev, ki so dosegli vse možne točke, je precej visoko. Predmetna komisija za angleščino ugotavlja, da vse to kaže, »da je preizkus, ki je vezan na standarde v učnem načrtu, še vedno premalo občutljiv za učence z najvišjimi dosežki, kar bi morali upoštevati tudi snovalci učnega načrta. Še posebno zdaj, ko se vsi učenci obvezno začnejo učiti angleščino že v prvem razredu, bo treba raven zahtevnosti standardov v učnem načrtu ob koncu drugega obdobja zvišati na raven A2, ob koncu tretjega obdobja pa na raven B1, saj je cilj znanja tujega jezika v državah EU ob koncu obveznega izobraževanja B1.«

Brez primerjav

Devetošolci so najmanj točk dosegli pri fiziki, ki je eden od predmetov, ki jih ne opravljajo vsi, ampak minister določi, kateri predmet bo opravljala katera šola. Pri fiziki, zgodovini in likovni umetnosti po prvih podatkih nihče ni dosegel vseh možnih točk. Se je pa to zgodilo pri matematiki, čeprav so v povprečju dosegli devetošolci le 43,8 odstotka točk. Predmetna komisija ugotavlja, da je povprečje doseženih točk pod pričakovanjem, predvsem pri nalogah, ki so preverjale znanje pojmov 7. in 8. razreda: »Izkazalo se je, da je faktor pozabljanja večji, kot ga predvideva spiralno zasnovan učni načrt, saj je premalo poudarjanja simbolnih zapisov že znanih pojmov pri obravnavi novih učnih vsebin.«

image_alt
NPZ bo pridobil večjo veljavo, a ohranil en izpitni rok

Dosežki učencev preteklih let niso primerljivi, saj, kot so že večkrat opozorili na RIC, so tudi preizkusi zelo različni. Pa vendar večina primerjave opravlja. Tako se je, denimo, več učiteljem letos zdelo, da je bila slovenščina za deveti razred relativno lahka. A na RIC poudarjajo, da odstopanj po ravni zahtevnosti v primerjavi s preteklimi leti ni bilo.

Iz učilnic

Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je dejala, da šolnikov ne čudi, da učenci dobro opravijo z angleščino: »Saj se tudi pogovarjajo med sabo v angleščini, čeprav so Slovenci. Zato se strinjam, da bi bil smiseln večji razpon zahtevnosti nalog pri angleščini. Ne da bi bil ves test težji, razpon mora biti večji. Ohraniti moramo tudi naloge, ki preverjajo le minimalne standarde.« Prav tako se Miheličeva strinja z oceno predmetne komisije za slovenščino, da so pri šestošolcih še vedno opazne posledice covida-19: »Otroci so bili toliko časa doma, da tega primanjkljaja ne moremo rešiti.«

image_alt
Matura ostaja stres, osnovnošolcev pa NPZ ne gane

Miheličeve ne presenečajo relativno slabi rezultati pri fiziki, zgodovini, likovni umetnosti: »Rezultati NPZ ne štejejo nikamor. Tudi če se bo to prihodnje leto spremenilo in bodo upoštevali NPZ pri omejitvah vpisa, v tem primeru morajo omogočiti dva roka, bo to veljalo le za slovenščino in matematiko. Če nekaj ne šteje, učenci nimajo nobene motivacije.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine