NPZ bo pridobil večjo veljavo, a ohranil en izpitni rok

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je ta teden objavilo predlog pravilnika o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) v osnovni šoli, komentarje zbirajo do 9. julija. Pravilnik je treba spremeniti, ker bodo po novem NPZ v 9. razredu lahko upoštevali pri vpisu v srednje šole ob omejitvi vpisa.

(KOMENTAR) Oddaljena nujna prenova vzgoje in izobraževanja

Po predlogu bo še vedno le en izpitni rok, najmanj dva so predlagali ravnatelji, ki opozarjajo, da se bo nekaterim bolj izplačalo ostati doma.

Da bodo po novem NPZ lahko upoštevali pri vpisu na srednje šole z omejitvijo vpisa, je določila že februarja sprejeta novela zakona o osnovni šoli. Zaradi inflacije visokih ocen so si ravnatelji za to prizadevali več let.

Zdaj še velja, da za vpis v srednjo šolo štejejo ocene vseh obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu. NPZ bodo ob omejitvi vpisa upoštevali že prihodnje šolsko leto, vsi predpisi morajo biti sprejeti pred 1. septembrom, zato se precej mudi. A pogledi, kako naj bi NPZ upoštevali, so različni.

Po predlogu pravilnika bodo NPZ v prihodnje pisali učenci 3., 6. in 9. razreda, NPZ pa bo po novem že marca in aprila. Kateri razred bo pisal kdaj, še ni znano. Z ministrstva so odgovorili, da mora minister v skladu s pravilnikom o šolskem koledarju »do konca avgusta objaviti podrobnejša navodila za izvajanje NPZ, v katerih bodo opredeljeni natančni datumi izvajanja nacionalnega preverjanja znanja«.

Do zdaj so učenci NPZ pisali po prvomajskih praznikih. Glede na to, da bo po novem prej in učenci še ne bodo obravnavali celotne snovi, na ministrstvu odgovarjajo, da bodo predmetne komisije to upoštevale pri pripravi preizkusov znanja.

V novem šolskem letu po otroka le še ob določenih urah

Koliko bo štel NPZ?

Koliko bodo ob omejitvi vpisa upoštevali NPZ, še ni znano. Na ministrstvu pravijo: »Nova merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa po predhodnem soglasju strokovnega sveta za splošno izobraževanje in strokovnega sveta za poklicno izobraževanje določi minister. Merila bodo določala razmerje med deležem zaključnih ocen obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu ter dosežki na NPZ pri matematiki in učnem jeziku.«

Čeprav bo imel NPZ večjo veljavo pri vpisu, bo samo en izpitni rok. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se za več rokov niso odločili, ker »izvedba naknadnega roka pomeni dodatno obremenitev za učence, šole in organizacijo dela na šolah, zaradi nezmožnosti priprave po težavnosti na točko natančno enakih preizkusov znanja in ker bomo imeli pri dveh različnih preizkusih praviloma dve različni povprečji dosežkov NPZ v tekočem šolskem letu – prvo bo, v pričakovanju visokega deleža učencev 9. razreda, ki bodo pisali NPZ v rednem roku, sicer mogoče razumeti kot izkaz povprečnega dosežka na nacionalni ravni, drugo povprečje pa bo zgolj povprečni dosežek na naknadnem roku sodelujočih učencev, ki praviloma niso tako imenovani reprezentativni vzorec celotne populacije učencev«.

Slovenski 15-letniki podpovprečni v ustvarjalnem mišljenju

Sporni izračuni?

Predlog pravilnika določa, v katerih primerih so učenci upravičeno odsotni, v 24 urah bodo morali starši ravnatelju dati pisna dokazila. Kaj se bo torej štelo kot dosežek učenca na NPZ, če bo otrok takrat bolan in NPZ ne bo pisal? Z ministrstva odgovarjajo, da bo v merilih določena tudi metodologija.

Dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, je razložil: »Pogledalo se bo, kakšne ocene je imel kandidat, ki je upravičeno manjkal, pri tem predmetu v 7., 8. in 9. razredu. Nato bodo pogledali, koliko točk so na NPZ dosegli kandidati, ki so imeli pri tem istem predmetu enake ocene kot kandidat, ki je manjkal. Mediana dosežkov teh kandidatov na NPZ bo dala izračun nadomestnih točk za kandidata, ki je manjkal.« Ali to ne pomeni, da bo usoda kandidata odvisna od vrstnikov? »Da. Bilo je veliko dileme in diskusije, a ugotovili smo, da je ta rešitev še najboljša. Popolnoma ne moremo narediti pravično. Tudi če bi bil drugi rok, ne moremo zagotoviti popolnoma enakih preizkusov.«

Ravnatelji so prepričani, da bo s takim načinom doma ostalo veliko učencev, ki ne bodo tvegali, da bi pisali NPZ slabše, kot kažejo ocene. Na ministrstvu jih to ne skrbi, pravijo, da je do zdaj na NPZ manjkalo okoli šest odstotkov učencev, kar je primerljivo s povprečno dnevno odsotnostjo učencev v šolah.

Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič pa je jasna: »S tem sistema ne bomo uredili, ampak ga bomo naredili še bolj nepravičnega. Tak način je sprevržen, ker bo stimuliral tiste, pri katerih so rezultati NPZ dokazano slabši, da bodo ostali doma, ker se jim bo to izplačalo. Pravijo, da bi bila dva roka zalogaj za šole. Res je, ampak na koga gledamo – na učitelje ali na učence? Sama sem predlagala, da bi bili roki trije. Trikrat pa res nihče ni bolan.«