V rdeče številke s šolo, zdaj hočejo še telovadnico

Peterico najbolj zadolženih slovenskih občin zaključuje občina Solčava z 995 evri dolga na prebivalca. Skupnega dolga je sicer le dobrega pol milijona evrov, a v občini, ki ima le 530 prebivalcev, se pozna vsak evro. Pozna se tudi v obratni smeri.

Njihov proračun letos, denimo, znaša 2,1 milijona evrov, kar je največ na prebivalca, za investicije pa je namenjenih več kot 850.000 evrov, kar preračunano na prebivalca predstavlja več kot petkrat več od povprečja slovenskih občin. Zdaj načrtujejo gradnjo telovadnice in upajo, da bo financiranje občine ostalo takšno, kot je bilo v tem letu.

Solčava je zaradi svoje usmerjenosti v naložbe letos prejela nagrado za razvojno najbolj prodorno občino leta 2022 med Koroško in Posavjem ter priznanje kakovosti zlati certifikat ISSO za razvojno odličnost in doseganje standarda občine dobrega življenja.

Po ugotovitvah komisije za nagrado zlati kamen je občina na prvem mestu na sedmih področjih, poleg investicij med drugim tudi po vrednosti zelenega proračuna, torej odhodkih za varovanje naravne dediščine in biotske raznovrstnosti ter za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. Komisija je največji preboj občine opazila pri begu možganov, v štirih letih je na lestvici pridobila kar 194 mest od 212 občin, kar pomeni, da se mladi vračajo v Solčavo. Na področju gospodarstva je občina v štirih letih pridobila 116 mest.

Kako je torej možno, da se je občina tako zadolžila? Županja Katarina Prelesnik se spominja, takrat še ni bila županja, da je bila ključna težava posojilo 400.000 evrov leta 2006, ki so ga najeli za gradnjo osnovne šole. Kasneje so to posojilo zamenjali s povratnimi sredstvi ministrstva za gospodarstvo. Občino je zelo prizadelo še »varčevanje« pri financiranju občin, ko je bil del državnih sredstev za investicije povraten. »S povratnimi sredstvi seveda nismo mogli vrniti kreditov. Tako so nam ostali. Zdaj imamo le še en bančni kredit v višini okoli 100.000 evrov, drugo pa je še dolg do države oziroma ministrstva,« je dejala županja.

Županja Katarina Prelesnik z nagrado zlati kamen 2022 za majhne občine. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Stroški manjših občin

Medtem ko je Solčava med najbolj zadolženimi občinami v državi, je sosednja občina Luče s sedmimi evri dolga na prebivalca najmanj zadolžena občina v Sloveniji. Županja Katarina Prelesnik, sicer računovodkinja, ocenjuje, da je ključni problem, zaradi katerega Solčava tako dolgo pleza iz zadolženosti, malo občanov: »Sosedi zaradi večjega števila prebivalcev dobijo dvakrat večji proračun iz tega naslova. Vsaka občina ima eno šolo, za šolske prevoze pa, denimo, v Solčavi, kjer imamo občane po precej oddaljenih hribovskih vrhovih in precej narazen, plačamo dvakrat več. Mi plačamo za šolske prevoze 116 evrov, sosednja občina pa 50 evrov na prebivalca. Pri nas ogromno vlagamo še v promocijo turizma.«

Da bi Solčavani ohranili kakovost življenja, občina sofinancira pošto, da jo še sploh imajo, enako velja za bankomat. Županja poudarja, da je razmišljanje o tem, da manjše in oddaljene občine niso ekonomsko vzdržne, povsem napačno: »Take občine morajo ostati. Če bomo razmišljali, da ni ekonomske računice, potem ne bomo dežela petzvezdičnih doživetij.«

Po gradnji osnovne šole občina še ni splezala na zeleno vejo, a s povečanimi investicijskimi sredstvi so si že začrtali gradnjo telovadnice. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Še telovadnica

Po zakonu o izvrševanju proračunov 2022/2023 država letos in prihodnje leto za namen uravnoteženja razvitosti občin zagotavlja sredstva v višini ne šestih, ampak osmih odstotkov primerne porabe. V primeru Solčave to pomeni okoli pol milijona evrov na leto.

Takoj so se lotili postavitve nove telovadnice pri šoli, županja pravi, da če bodo državna sredstva ostala na tej ravni, ne bo dodatnega dolga: »Z ministrstva za izobraževanje dobimo 330.000 evrov, 210.000 evrov bo iz Eko sklada, 70.000 evrov od Fundacije za šport, pogodbe sicer še nimamo. Res pa je, da lahko morebitni novi župan razmišlja drugače. Če bo imel kakšen drug projekt in bo investicijska sredstva vložil v kaj drugega, bomo pa videli. Dejstvo je, da statistika glede zadolževanja ni poštena. Če v treh letih lahko vrneš znesek, se mi ne zdi problematično. Ali naj bi rekel, da desetletje ne boš ničesar delal?«

FOTO: Špela Kuralt/Delo

Občina sicer veliko vlaga tudi v turizem, iz vstopnin v Logarsko dolino dobijo okoli 150.000 evrov, 50.000 je še turistične takse. Za trajnostni turizem so prejeli že več nagrad, Svetovna turistična organizacija jih je prepoznala kot eno najboljših podeželskih destinacij na svetu. Županja poudarja, da se vse, kar pridobijo iz Logarske doline, v upravljanje doline tudi vrača. Še letos bodo tam postavili digitalizirano zapornico, po novem bodo vstopnino za motorna vozila pobirali vse leto in čez ves dan.

Prijavili so se tudi na razpis ministrstva za gospodarstvo za ureditev vstopne točke pod slapom Rinka. Kje bodo dobili denar za vse investicije, Prelesnikove ne skrbi: »Za Logarsko se ne bojim, ker je vstopnina, telovadnico imamo pokrito, nimamo pa toliko sredstev, da bi rekla, da čez tri leta ne bomo zadolženi. Tudi doma je enako. Zadolžen ni le tisti, ki ima star avto.«