Solčava na seznamu najboljših destinacij na svetu

Solčavsko večina pozna predvsem po Logarski dolini, ki bo v našem spominu bržkone za vedno zapisana po enem najbolj znanih oglasov v naši zgodovini. A Solčavsko še zdaleč ni le čudovita dolina, ampak so tudi eni najlepših razgledov v državi, gore, dobra hrana in predvsem mir. Tudi zato si v Solčavi ne želijo trume turistov, ampak pričakujejo goste, ki iščejo spokoj. Ki iščejo kraj, kjer se zdi, da čas teče počasneje. Zlasti pozimi.

Občutek, da se je tukaj čas ustavil, dobite že takoj, ko se pripeljete v Solčavo in zagledate bencinsko črpalko z znakom, ki so jih drugod po državi zamenjali že pred desetletji. Kar malo nostalgije se vzbudi v človeku. Vas je resnično kot nalašč za umik od ponorelega sveta, a tega se je dobro zavedati že pred prihodom. Včasih je za obiskovalce lahko kar šok, razlaga županja Katarina Prelesnik: »Še vedno je veliko makadama, trgovina je samo ena, trgovskih centrov ni, zdravnik je v sosed­nji občini. Stvari, ki so v mestih samo­umevne, pri nas ni. Je pa narava.«

Zimska pravljica na Solčavskem. FOTO: Leon Vidic/Delo

Na Solčavsko se lahko pripeljete s štajerske avtoceste, kjer na odcepu Šentrupert zavijete proti Logarski dolini. Po približno uri vožnje boste v eni najlepših alpskih ledeniških dolin. Od aprila do oktobra je treba za vstop z motornim vozilom plačati vstopnino. Domačini si zelo želijo, da bi čim več obiskovalcev uporabilo javni prevoz. Že leta v Logarsko vozi avtobus iz Celja, letos je bila tudi linija iz Velenja ter prvič kombi okoli Kam­niško-Savinjskih Alp, je povedala Prelesnikova. »Vožnjo je začel v Kam­niku, nato pa skozi Cerklje, Preddvor, Jezersko, v Solčavo in Luče ter nazaj v Kamnik. V dveh mesecih, kolikor je vozil, je bilo 500 obiskovalcev. Za prvo leto smo zelo zadovoljni.«

Poleti je Logarska dolina, sploh ob Marijinem vnebovzetju, zelo oblegana. Županja zato upa, da bodo že prihodnje leto lahko v času največje gneče dolino zaprli ob določenem številu avtomobilov. »Za zdaj bi radi na vstopni točki postavili zapornico. Kadar bomo dolino zaprli, bo seveda organiziran brezplačni prevoz. Ljudi želimo spodbuditi, da bi avto pus­tili na parkirišču in se naprej odpeljali z brezplačnim prevozom. Tako smo že imeli organizirano 15. avgusta.«

V Logarski dolini je urejenih petnajst kilometrov tekaških prog, ki so za zdaj še brezplačne. FOTO: Leon Vidic/Delo

Vzemite vodnika!

Ko so se na Solčavskem spraševali, kaj sploh ponuditi gostom, so se odločili, da ne bodo šli v adrenalinski in množični turizem. »Pri nas iščete mir, odmik od mesta, gneče. Odmik, ki ga vsak človek še vedno potrebuje. Imamo ponudnike z velnesi, hkrati pa čudovita turistična vodenja, ki so zanimiva tudi pozimi. V zavodu Poseben dan znajo vzbuditi zanimanje tudi v slabem vremenu, čudoviti so sprehodi po snegu, v Logarski dolini pa je urejenih petnajst kilometrov tekaških prog.« Za zdaj je njihova uporaba še brezplačna, v dolini si je mogoče opremo tudi izposoditi. Logarska dolina je prav tako privlačna za turne smučarje in led­no plezanje.

Poleti je tu raj za pohodnike. Ravno letos je sedemkilometrska pot, ki vodi skozi najlepše kotičke krajinskega parka in se konča pri 90-metrskem slapu Rinka, zmagala v kategoriji naj tematska pot Turistične zveze Slovenije. V Logarski dolini je več kot štirideset naravnih znamenitosti, za pot po dolini je mogoče najeti tudi vodnika. Prav to Prelesnikova najbolj priporoča, in ne le za obisk Logarske: »Kar povedo lokalni vodniki, nikjer ne piše. Obiskovalce lahko vodijo do najbolj skritih kotičkov in na svoj način.« Glede na to, da je Logarska za mnoge planince izhodišče, pa si želi več planinskih in gorskih vodnikov. »Resnično opozarjamo na previdnost. Letos je bil helikopter vsak konec tedna vsaj enkrat v zraku. Zavedati se je treba svojih sposobnosti.«

Ob panoramski cesti lahko srečujete lintverja. Zmaja iz jezera, ki je bilo nekoč tam, kjer je danes Matkov kot. FOTO: Leon Vidic/Delo

Sončna zima le na višini

Zima je v Solčavi nekaj posebnega. Več mesecev namreč sonce dela vasi sploh ne doseže. Zato je treba više. Na primer na panoramsko cesto, kjer je nujna zimska oprema. Nanjo zavijete v vasi Solčava. Ob cesti so tako ponudniki nastanitev kot domačih kulinaričnih dobrot. V Zgornji Savinjski dolini je zagotovo najbolj znana in geografsko zaščitena specialiteta zgornjesavinjski želodec, sušena domača mes­nina. Na Solčavskem ga največ izdelajo na Turistični kmetiji Klemenšek ob panoramski cesti. Pri vseh ponudnikih se je sicer treba pred obiskom naročiti oziroma se dogovoriti, kdaj se lahko oglasite. Poleg kulinaričnih dobrot so pomembni tudi volneni izdelki iz pristne volne avtohtone jezersko-solčavske ovce.

Panoramska cesta velja za cesto najlepših razgledov. Poleti je verjetno najbolje izbrati kolo, lahko si izposodite tudi električno. Pri solčavskih klancih utegne biti ta izbira zelo modra. V miru boste lahko uživali v vseh razgledih, spili kakšen kozarec kisle ali železne vode ob poti, v Podolševi, kjer pozdravi znana panorama s cerkvijo sv. Duha, pa ne boste imeli težav s parkiranjem. Tam je namreč izhodišče proti Potočki zijalki, znani jami na 1675 metrih nadmorske višine.

Kapela Kristusa Kralja ob vstopu v Logarsko dolino. FOTO: Leon Vidic/Delo

V Solčavi so zavezani trajnostnemu turizmu, a to velikokrat pomeni tudi ozaveščanje in vzgajanje obiskovalcev. Da denimo ob celotni panoramski cesti namenoma ni košev za smeti. »Tu je narava. Živali so raznesle smeti vsena­okoli, ljudi pa je premalo, da bi jih vsak dan povsod pobrali. Zato smo koše odstranili. Kar pa ne pomeni, da želimo, da smeti ljudje mečejo v naravo, ampak da jih odnesejo oziroma odpeljejo s seboj,« razlaga Prelesnikova.

Drugi kotički

Da bi razbremenili preobljudeno Logarsko dolino, v destinaciji Solčavsko poskušajo obiskovalcem pokazati še druge neodkrite bisere. Robanov kot, za katerega je odcep na poti v Logarsko dolino, je tako kot Logarska zaščiten kot krajinski park. Tu ni dovoljena niti vožnja s kolesom. Obiskovalci bodo torej resnično doživeli pravi mir. Kot tudi v Matkovem kotu, do katerega se pripeljete po cesti z začetka Logarske doline, kjer se odcepi od glavne ceste, ki vodi proti Pavličevemu sedlu. Največja znamenitost Matkovega kota je Matkov škaf, nekakšen snež­ni krater, ki ga spomladi izdolbe okoli 40 metrov visok slap.

Še eden od znakov, da se je čas v Solčavi ustavil. FOTO: Leon Vidic/Delo

Da so v trajnostnem turizmu v samem vrhu, dokazujejo tudi z nagradami. Imajo zlati znak zelene sheme slovenskega turizma, letos so že tretje leto zapored prejeli znak stotih najbolj trajnostnih destinacij na svetu, zdaj jih je še Svetovna turistična organizacija prepoznala kot eno najboljših podeželskih destinacij na svetu, v Sloveniji je med nagrajenci še Radovljica.

Solčavsko je tako najprimernejše za tiste, ki želijo biti eno z naravo. Kot pravi županja, domačini že stoletja živijo trajnostno in prav to hočejo ohraniti. Čeprav ni lahko. »Vsak ne more živeti na Solčavskem. Moraš biti malo poseben in 'potrucan' (vztrajen, op. p.).« Mimogrede, tudi solčavski govor, na katerega so zelo ponosni, je od lani vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.