V novem šolskem letu po otroka le še ob določenih urah

Še nekaj dni učence in dijake loči od dobrih devetih blaženih tednov počitnic. Za osnovne šole, posebno tiste, ki bodo od 1. septembra izvajale novi razširjeni program (RAP), bo precej manj miru. Šele ta teden je namreč ministrstvo objavilo pravilnik o normativih in standardih, ki so ga šole čakale, da bi izvedele, koliko ur za RAP jim pripada, da lahko pripravijo urnike. Kot vse kaže, bodo nekateri učitelji delali več.

Spremembe zakona o osnovni šoli, ki so jih v državnem zboru sprejeli februarja, na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje navajajo kot del prenove sistema vzgoje in izobraževanja. Novela zakona je uvedla nov koncept razširjenega programa, po katerem na 144 šolah, ki ga bodo izvajale od 1. septembra 2024, ne bo več podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, dodatnega, dopolnilnega pouka, interesnih dejavnosti in pouka neobveznih izbirnih predmetov. To ne pomeni, da otrok v šoli v tem času ne bo, šola bo še naprej ponujala program, a bo drugače strukturiran, in sicer bodo izvajali organizirano vzgojno-izobraževalno delo s področja gibanja in zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenja učenja.

Za zdaj kaže, da bodo vsaj nekateri učitelji delali več

RAP je do zdaj v poskusu v celotni obliki izvajalo 46 šol, 98 šol ga je izvajalo le v sklopu gibanje in zdravje. Prav za te šole je največji logistični zalogaj pripraviti vse potrebno, da bo program normalno deloval. Tudi zato so komaj čakali na pravilnik, je pojasnila predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar: »Nedopustno je, da so pravilnik objavili šele ta teden. Običajno že marca vemo, kdo bo septembra kaj učil, potem pa samo še krpamo. Zdaj pa bomo prihodnji teden imeli dva intenzivna delovna dneva, da bomo postavili osnove za urnike. Te bomo potem sestavljali čez poletje.«

Štirje so skupina

Starši so za zdaj sporočili le, do kdaj okvirno bi otroci bili v šoli prihodnje leto, je dejala Miheličeva: »Dokler ni bilo pravilnika, nismo mogli narediti nič drugega. V prvem tednu septembra oziroma konec avgusta bo znan nabor dejavnosti, v katere se bodo otroci lahko vključili, potem bomo zbrali prijave.« Dodala je, da bo ostal tudi nestrukturiran prosti čas: »Naloga učitelja bo, da bo poskrbel za otroke, ki se ne znajo vključiti v skupino, da bo otroke usmeril, da bodo samostojno razmišljali, kaj bodo delali.« Ker bo RAP imel urnik, ura pa bo dolga 45 minut kot pri rednem pouku, bo nekaj sprememb za starše, je opozorila: »Zanje bo verjetno največji šok to, da otroka ne bodo mogli vzeti iz šole, kadarkoli bodo hoteli. Nekatere šole bodo to naredile v različnih terminih, nekatere pa bodo izdelale urnik in bodo otroci odhajali po koncu vsake šolske ure.«

Otroci v prostem času v povprečju sedijo šest ur

Ker RAP ni obvezen in se otroci vanj vključujejo prostovoljno, je bilo eno najpomembnejših vprašanj, kaj, če si otrok med letom premisli. Učitelj bi namreč hitro lahko postal odveč. Miheličeve to ne skrbi več: »Pravilnik so v tem delu v primerjavi s predlogom spremenili in zdaj morajo biti v skupini najmanj štirje otroci, ne več deset. Še vedno pa bomo ravnatelji učitelja lahko razporedili na katero drugo dejavnost z njegovega področja. Gotovo bo veliko organizacijskih zadreg, ampak tako je vedno, kadar uvajamo novosti.«

Nekateri pa so bolj zaskrbljeni. Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, ki je ministrstvo že ob sprejetju novele zakona opozorila na več nedodelanosti, pravi, da bo najprej počakala na zadnji sestanek, ki ga danes organizira združenje ravnateljev, na njem pričakujejo tudi predstavnico zavoda za šolstvo. Kolenkova ugotavlja, da za zdaj kaže, da bo šola, ki jo vodi, dobila manj ur RAP, kot si je želela: »Najprej moramo poskrbeti za tisto, kar je obvezno. Govorim, recimo, o nekdanjih urah dopolnilnega in dodatnega pouka. Bojim pa se, da bo zadnja triada dobila najmanj, kar mi je posebej škoda, predvsem zaradi zadnjih rezultatov Pise. Prav zanje smo si veliko obetali v RAP, ampak kot zdaj kaže, ur ne bo dovolj.«

Slovenski 15-letniki podpovprečni v ustvarjalnem mišljenju

Dodatna težava so normativi. Kolenkova je dejala, da bodo najbolj prizadeti glasbeniki: »Za pevski zbor je obveznost 25 ur, ampak moramo vedeti, da tam ni normativa 28 otrok, ampak jih imajo učiteljice tudi po 40 ali 50. Poleg tega zbor vodijo same, brez kakršnih koli pomočnikov.« Na to je opozoril tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj: »Naša ključna pripomba je, da ne privolimo v normative 25 ur na teden za tiste, ki so imeli do zdaj 22 ur obveznosti, najbolj temu nasprotujejo zborovodje v osnovnih šolah.« Podobno velja tudi za druge učitelje, ki so, denimo, sicer v razredu, kjer imajo 22 ur učne obveznosti, a takoj, ko imajo dopolnilni pouk, ki je del RAP, morajo v tem delu dejansko opraviti 25 ur.

Štrukelj opozarja, da je ministrstvo pravilnik objavilo prepozno, »da bi se resno in sistematično pripravilo šolsko leto, kot je treba. Na to smo posebej opozarjali. Upam, da ne vidim prečrno, ampak ker še ni sprejeta novela zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi), tudi podlage za financiranje RAP še vedno ni. Bojim se odgovora, kako mislijo to rešiti. S sklepom ministra? To je resna stvar, da nimajo zakonskega temelja za financiranje in s tem izvedbo RAP.«

Otrok bo v šoli vključen v dejavnosti, varstva ne bo več

Pričakovanja

V tem šolskem letu smo najbolj nestrpno pričakovali nacionalni program vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletje. Dobili smo osnutek, predlog programa naj bi predstavili do konca tega meseca. Štrukelj pravi, da je prav to ključna težava zadnjega leta: »Kaj smo naredili s prenovo izobraževalnega sistema? To je akutno vprašanje, ki bi ga bilo treba rešiti včeraj, da bi se lahko začeli pripravljati na spremembe, ker ti procesi dolgo trajajo.« Dodal je, da vse pomanjkljivosti zakonodaje, vključno z RAP ter novimi standardi in normativi, vplivajo na atmosfero v kolektivih, vse to pa vodi v še večjo kadrovsko krizo, sploh ob zavedanju, da se v kratkem upokojuje veliko učiteljev.

Podobno razmišlja Miheličeva, ki pravi, da razmere v šolah postajajo nevzdržne, »ker stvari niso jasne in transparentne. Pravila, zahteve se menjajo prehitro, obljubljajo nam končne odločitve, ki jih ni in ni, mi pa smo od njih odvisni. Bojim pa se, da še nismo dosegli dna in bomo izgubili še določeno število šolnikov, ki so še pripravljeni slediti svojemu poslanstvu, ne glede na vse pritiske.« Štrukelj želi jasen odgovor, kako bomo negativne učinke nevtralizirali: »Če bomo počeli tako kot zdaj, da bomo v največji meri gledali stran, potem je rezultat vnaprej jasen. To je nadaljnje slabšanje kakovosti javnega izobraževanja in vse pogostejši pozivi k intenzivnejšemu zasebnemu šolstvu, kjer bo elita lahko svoje otroke izobrazila pričakovanjem primerno.«