V Evropi več kot 20 milijonov žensk nima dostopa do splava. Ponekod je skorajda povsem prepovedan, drugje plačljiv. V gibanju My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) so danes začeli zbirati podpise za varen in dostopen splav v Evropi. Gre za največjo kampanjo Inštituta 8. marec doslej – potrebujejo milijon podpisov iz vsaj sedmih držav članic Evropske unije. Kampanja bo po Sloveniji potekala sedem tednov, v tem času si želijo zbrati 100.000 podpisov. 

Možnost za varno prekinitev nosečnosti rešuje življenja

Z mednarodnimi pravniki so aktivistke in aktivisti pripravili konkreten predlog, kako lahko Evropska unija ukrepa in finančno pomaga državam članicam, da zagotovijo varno in dostopno prekinitev nosečnosti vsem ženskam, ki te možnosti zdaj nimajo, so poudarili na današnji novinarski konferenci predstavniki Inštituta 8. marec.

Podpis lahko oddate na tej povezavi. 

Predsednica inštituta Nika Kovač je pojasnila, da je »bistvo kampanje vzpostavitev finančnega mehanizma na ravni evropske komisije, ki bo zagotavljal, da se v državah, v katerih je splav dovoljen, ta lahko tudi opravi. Ne želimo posegati v nacionalne okvire tistih držav, v katerih je splav prepovedan, pač pa želimo poskrbeti za finančni mehanizem medsebojne solidarnosti.«

Poleg slovenskega inštituta v kampanji sodelujejo še Združenje finskih žensk Unioni, Kolektiv francoskih aktivistov in NVO-jev, organizacija Vsepoljska ženska stavka, Nacionalni ženski svet Irske, Kolektiv španskih aktivistov in NVO-jev, združenje Wschod s Poljske, Kolektiv hrvaških aktivistov in civilnodružbenih organizacij ter avstrijski #aufstehn. 

Utrinek z ene od ljubljanskih ulic FOTO: Leon Vidic/Delo

Redke so države po svetu, v katerih je pravica do odločanja o lastnem telesu tako dostopna kot v Sloveniji. Omogoča jo 55. člen slovenske ustave. Drugod po Evropi je stanje za ženske precej bolj zapleteno. Na Inštitutu 8. marec si zato prizadevajo, da bi »Evropa postala boljša za vse«.

»Nesprejemljivo je, da ženske na Poljskem še vedno umirajo, ker nimajo dostopa do splava. Nesprejemljivo je, da ženske nosijo finančno breme, ker splav ni brezplačen. Nesprejemljivo je, da so ženske zaradi pomanjkanja izvajalcev splava prisiljene prepotovati dolge razdalje ali iskati nevarne alternative,« so pred zagonom kampanje zapisali v Inštitutu 8. marec. Podpise zbirajo na Poljskem, v Franciji, Italiji, Španiji, na Irskem in Hrvaškem, se jim pa vsak dan pridružujejo nove države.

Utrinek z ene od ljubljanskih ulic FOTO: Črt Piksi/Delo

»Trenutno pomanjkanje dostopa do splava kot osnovnega zdravstvenega varstva žensk v številnih delih Evrope žensk ne ogroža le zaradi fizičnih poškodb, temveč jim povzroča tudi neupravičen ekonomski in duševni stres, pogosto v marginaliziranih skupnostih, ki si to lahko najmanj privoščijo,« so dodali na Inštitutu 8. marec.

Programska sodelavka Petra Meterc je poudarila, da ženske po nekaterih državah plačujejo visoke vsote denarja, da jim opravijo splav – če si takšen strošek sploh lahko privoščijo. Prek finančnega mehanizma bodo poskušali pomagati tudi posameznicam, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, med njimi so številne prosilke za azil in druge. 

Evropsko komisijo so pozvali, da predloži načrt za finančno podporo državam članicam, ki bi bile sposobne izvesti varno prekinitev nosečnosti v skladu z njihovo domačo zakonodajo za vsakogar v Evropi, ki še nima dostopa do varnega in zakonitega splava.

Ta rešitev bi lahko bila v obliki mehanizma privolitve, ki je na voljo državam članicam na prostovoljni osnovi. Tisti, ki bi se odločili, bi nato prejeli finančno podporo EU, da bi nadomestili težo tega solidarnostnega prizadevanja.

Podporniki pravice do splava na shodu v Arizoni 17. aprila letos. FOTO: Rebecca Noble/Getty Images via AFP

Pri neželeni nosečnosti so ženske za splav marsikdaj pripravljene tvegati svoje zdravje in celo življenje. Skoraj polovica ženske populacije živi v državah, kjer je prekinitev nosečnosti omejena ali prepovedana oziroma je splav težje dostopen, zato se v stiski zatekajo k nelegalnim, nevarnim posegom.

»Vsak dan zaradi tega umre 110 žensk, večinoma mladih, v povprečju imajo tri otroke. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije dva umreta v dveh letih, ker sta odvisna od nje, tretji postane sirota. Zaradi nedostopne prekinitve nosečnosti imamo vsak dan tisoč smrti,« je oktobra lani opozorila prof. dr. Bojana Pinter, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.