Možnost za varno prekinitev nosečnosti rešuje življenja

Da bi ohranili reproduktivno zdravje žensk, je v Sloveniji dovoljena umetna prekinitev nosečnosti do desetega tedna nosečnosti na zahtevo ženske. Tudi zaradi dostopnih kontracepcijskih sredstev število dovoljenih splavov pada. Leta 1997 so jih (do desetega tedna) po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravili 9273, leta 2007 4801, lani pa 2760. Splavnost na tisoč žensk med 15. in 49. letom, torej v rodni dobi, je sedem, kar Slovenijo uvršča ob bok najviše razvitih držav.

Prepoved abortusa ima v resnici zelo kratko zgodovino

Pri nezaželeni nosečnosti so ženske za splav marsikdaj pripravljene tvegati svoje zdravje in celo življenje. Skoraj polovica ženske populacije živi v državah, kjer je prekinitev nosečnosti omejena ali prepovedana oziroma je splav težje dostopen, zato se v stiski zatekajo k nelegalnim, nevarnim posegom. »Vsak dan zaradi tega umre 110 žensk, večinoma mladih, v povprečju imajo tri otroke.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije dva umreta v dveh letih, ker sta odvisna od nje, tretji postane sirota. Zaradi nedostopne prekinitve nosečnosti imamo vsak dan tisoč smrti. To je katastrofa, ki se je zelo zavedamo ginekologi in porodničarji. In ni le zdravstveni problem, ampak tudi ekonomski,« opozarja prof. dr. Bojana Pinter, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike ljubljanskega UKC in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ocene Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2006 kažejo, da stroški zaradi zdravljenja po zapletih, ki so jih povzročili neustrezno opravljeni abortusi, dosegajo do 553 milijonov ameriških dolarjev oziroma 523 milijonov evrov na leto. Države bi z zagotavljanjem (lažjega) dostopa do kontracepcije in zdravstveno ustrezno opravljenih splavov privarčevale kar nekaj denarja.

Po mnenjih prof. dr. Bojane Pinter in predstojnika Kliničnega oddelka za perinatologijo dr. Gorazda Kavška je slovenska zakonodaja, ki ureja pravico do odločanja o lastnem telesu in dovoljuje splav do desetega tedna na zahtevo ženske, dobra. K reproduktivnemu zdravju žensk in padanju števila abortusov pri nas je pripomogla tudi dostopnost kontracepcijskih sredstev na primarni ravni, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, se strinjata oba specialista.

»Nobena kontracepcija pa ni stoodstotno zanesljiva in varna prekinitev nosečnosti rešuje življenja. Pravica do splava je zelo pomembna temeljna človekova pravica,« poudarja dr. Pinterjeva. Vzroki za abortus so pri vsaki ženski oziroma paru individualni in jih ni mogoče posplošiti – to so lahko ekonomsko-socialni status, bivanjska stiska, zdravstvene indikacije, pri kasnejših splavih je pogosto prisotno nasilje, ki ga nad nosečnico izvaja partner. Primeri najstniških nosečnosti so pri nas v manjšini.

Ženska z rožami na Stritarjevi ulici v Ljubljani junija leta 2016. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo

Prekinitve nosečnosti iz zdravstvenih razlogov

Po desetem tednu nosečnosti mora ženska, ki se odloči za splav, vložiti prošnjo na komisijo za umetno prekinitev nosečnosti. Postopek pred obema komisijama (prve in druge stopnje) je hiter. Eden od razlogov za kasnejše prekinitve nosečnosti so (tudi) razvojne nepravilnosti pri plodu.

V Ljubljani, kot pojasnjuje dr. Kavšek, obravnavajo večino razvojnih nepravilnosti pri plodu, in sicer približno 100 primerov na leto, pri katerih pride do prekinitve nosečnosti med 12. in 22. tednom nosečnosti.

»Če ugotovimo sum nepravilnosti pri plodu, se takšna nosečnost temeljito pregleda in obravnava na konziliju, ki poskuša opredeliti, kakšen je pričakovan izid nosečnosti za plod,« je dodala dr. Pinterjeva. Tudi v luči tega je nujno, da je pravica do splava dostopna vsem ženskam, ne glede na njihov socialni status. Da je nuhalna svetlina kot eden temeljnih diagnostičnih postopkov končno krita iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, je še dodaten korak k optimalni obravnavi pacientk.

V razvitih regijah na 100.000 opravljenih nevarnih splavov umre 30 žensk. V nerazvitih številka naraste na 220. FOTO: Blaž Samec/Delo

Pri hudih anomalijah pri plodu se prekinitev nosečnosti lahko opravi tudi po 22. tednu ali kasneje. Gre za manj kot 0,2 odstotka vseh nosečnosti, ki pa se v statistiki vodijo kot mrtvorojenost in beležijo v perinatalno umrljivost – Slovenija ima eno najnižjih perinatalnih umrljivosti na svetu.

V Ljubljani obravnavajo na leto približno 50 primerov prekinitve nosečnosti po 22. tednu. Ženska oziroma oba starša sta v primeru hudih anomalij pri plodu seznanjena z vsemi možnostmi, med njimi je tudi splav, poudarja dr. Kavšek, a jih stroka v nobeno od možnosti ne potiska – zgolj informira in poda mnenje o prognozi.

Ugovor vesti v Sloveniji (še) ni problem, nanj se glede splava po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije sklicuje osem aktivnih zdravnikov specialistov ginekologov in porodničarjev od 416 – torej slaba dva odstotka. Na Hrvaškem je takšnih že približno 60 odstotkov.

Mednarodno združenje ginekologov in porodničarjev sicer apelira na odgovornost ginekologov, da zagovarjajo in varujejo reproduktivno pravico žensk, vključno s pravico do varne prekinitve nosečnosti, če se ženska za to odloči, ob tem poudarja dr. Bojana Pinter. Meni, da je ugovor vesti zato neprofesionalno dejanje.