V Ljubljani protestirali proti direktivi o avtorskih pravicah

Na Prešernovem trgu je po oceni organizatorjev, neparlamentarne stranke Pirati, okoli 180 protestnikov izrazilo nestrinjanje s predlogom direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu. Govorci so presodili, da direktiva v aktualni obliki ni dovolj dobra in v več točkah nejasna, ob njenem sprejemu pa bodo na najslabšem mali uporabniki.

Predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andree je ob robu protesta za STA dejal, da so se danes pridružili somišljenikom v več evropskih mestih, da bi opozorili Evropski parlament na neustreznost predloga direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu, še posebej na problematična 11., po novem 13. člen, ter 13. oziroma zdaj 17. člen. Cilj protesta je prepričati evropske poslance, da zavrnejo direktivo ali pa vsaj v celoti zavrnejo omenjena člena.



Po Andreejevem pojasnilu je nekdanji 11. člen sporen, ker podeljuje novo sorodno pravico lastnikom avtorskih pravic, ko gre za povezave na njihove objave. Težava pa je v tem, da lastniki avtorskih pravic niso avtorji temveč založniki. Kot primer je navedel plačilo, ki ga založniki zahtevajo od Googla za vsak najdeni iskalni zadetek preko njegovega brskalnika. »Vse, kar se s tem zgodi, je, da se utrjuje Googlov monopol, saj ta lahko vedno izsili brezplačno licenco za te povezave, težave pa bi imeli mali blogi, mali start-upi in mali časopisi,« je pojasnil.

Medtem nekdanji 13. člen uvaja obveznosti za platforme, da bodo plačevale licenčnine, če licenčnin ne bo, pa bodo morale uvesti filtre. Po Andreejevih besedah člen zahteva, da platforme, na katere uporabniki nalagajo svoje vsebine, zagotavljajo 100-odstotno skladnost z avtorskimi pravicami, ter da te platforme plačajo za vsako napako. »Sanjajo o neki tehnološki rešitvi, vse, kar se bo zgodilo, pa bo huda monopolizacija s strani Googla, ki je edini, ki te filtre vsaj približno ima,« je dodal sogovornik. Pirati opozarjajo še na problem zastarelih poslovnih modelov urejanja pravic avtorjev.



Protest so podprli v stranki Levica. Član Levice Dragan Nikčević je za STA dejal, da v stranki »zagovarjajo internet, ki bi bil prostor svobodne izmenjave informacij in spontane kreativnosti«. Po presoji Levice so v direktivi predlagani ukrepi »nejasni, nezanesljivi in nepraktični«, njihov namen pa je ustvariti še bolj nadzorovan internet, »iz katerega se lahko gradijo še večji monopoli in še večji dobički«. V stranki so prepričani, da bodo mali ustvarjalci in vsakdanji uporabniki tisti, ki bodo ob sprejemu direktive potegnili najkrajšo.

Med več današnjimi govorci na protestu je bila tudi direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič, ki je za STA poudarila, da Evropa potrebuje reformo avtorskega prava, »da direktiva, ki je trenutno na mizi, ni v redu, tudi v trialogu se določbe niso dovolj popravile«. Opomnila je, da je ministrstvo za izobraževanje v petek objavilo »elaborirano stališče o direktivi, ki je negativno«, prav tako je ministrstvo začelo s pripravo sprememb zakona o avtorski in sorodnih pravicah pred uvedbo direktive, »da bi preprečilo, da bi bile izjeme preozke«.



Evropski parlament bo o direktivi predvidoma glasoval v torek. Protesta sta se udeležila tudi evropska poslanca Tanja Fajon in Igor Šoltes, ki bosta glasovala proti. Fajonova je za STA povedala: »Moj glas proti gnilemu kompromisu bo glas za svobodno civilno družbo in svoboden internet. Zlasti zaradi zdaj 13. člena, ki ga ne zanima prihodnost znanosti, izobraževanja, razvoja družbe in inovacij.«

Evropska komisija je direktivo predlagala, da bi posodobila avtorske pravice za dobo interneta in spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi. Za njen sprejem se sicer zavzema več kot 200 mednarodnih in evropskih avtorskih organizacij z različnih področij, od filma, glasbe, založništva do medijev.