Čakati ali tvegati

Povprečno empatičnemu človeku ni težko razumeti jeze delavcev v kulturni industriji, ki jim tehnološki giganti že več let zmanjšujejo zaslužek. Delo je vrednota, na kateri temelji naš družbeni sistem, in ustrezno plačilo zanj bi moralo biti samoumevno. Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu naj bi uravnotežila razmerje med lastniki avtorskih pravic in platformami, ki uporabljajo avtorska dela na spletu, in ker ustvarjalcem voda že pošteno teče v grlo, je njihova želja, da evropski parlament direktivo sprejme 12. septembra, povsem upravičena.

Na okrogli mizi, ki jo je včeraj na to temo organizirala Slovenska tiskovna agencija, so se kljub temu vsi strinjali, da direktiva ni idealna, sporna sta predvsem 11. in 13. člen. Predsednik Piratske stranke Rok Andrée je predstavil nekaj tehtnih argumentov, zakaj sta člena tehnično neizvedljiva: 11. so neuspešno poskusili uveljaviti v Nemčiji, 13. zahteva uporabo astronomsko dragih filtrov, ki jih ima le Google. Nasprotni tabor je vse skupaj preslišal in raje začel tožiti, da skupine, ki niso za takojšnje sprejetje direktive, financira – Google.

Časa za zapoznele odzive ni več – to priznavajo tudi Pirati; njihova predstavnica v evropskem parlamentu Julia Reda bo po zagotovilih Andréeja prihodnji teden vložila številne amandmaje na predlog direktive. Splet se ni pojavil včeraj, zato je hecno, da se o teh zadevah odločamo leta 2018, pa vseeno bolje, kot če bi to počeli leta 2028.

Ključno vprašanje je, kdaj se bo poražencem digitalne revolucije spet ponudila možnost, da jim zakonodaja zagotovi ne le preživetje, temveč dostojno življenje na neizprosnem trgu. Če bo to čez eno leto, je smiselno počakati; če bo to čez desetletje, je bolje tvegati zdaj.