V EU vsakih 11 sekund nov primer raka

Rezultati evropskega načrta za premagovanje raka iz leta 2021 bodo pregledani drugo leto – kaj pričakovati? Nujno je treba pospešiti ukrepe in dati prednosti pravim politikam, je slišati na petem letnem evropskem forumu o raku, ki poteka v Bruslju.

Na včerajšnji okrogli mizi za medije, ki je bila organizirana pred današnjim forumom, so udeleženci govorili o vprašanjih in priložnostih v evropski politiki boja proti raku. Gre za pomembno temo, saj je rak drugi najpogostejši vzrok smrtnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije rak povzroči skoraj petino smrti po vsem svetu. Vendar je mogoče preprečiti več kot 40 odstotkov primerov raka, pri čemer se stopnja umrljivosti zmanjša z zgodnjim odkrivanjem in pravočasnim izvajanjem učinkovitega zdravljenja. Čeprav je bil na tem področju v zadnjih desetletjih dosežen precejšen napredek, je mogoče storiti še več, da bi ljudje z rakom živeli dlje in da bi tisti, ki so preboleli raka, živeli produktivneje. To pa je tudi glavni cilj evropskega načrta za premagovanje raka (EBCP), ki se je začel izvajati leta 2021. Glede na to, da se približuje ključni vmesni pregled tega načrta, je čas, da se oceni napredek, dosežen po vsej EU, ter da se razmisli o vrzelih in nadaljnjih ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev, da se bo ta napredek prevedel v konkretne izboljšave.

Naslov današnjega dogodka Bolniki, politike, načrti: ali je Evropa na dobri poti, da premaga raka? opozarja na potrebo po razpravi o napredku EBCP, kje smo danes, kam želimo iti in ali doseganje ambicioznih ciljev poteka po zastavljenem načrtu. Na eni od okroglih miz so sodelovali tudi trije poslanci evropskega parlamenta.

Udeleženci so se strinjali, da je treba za izboljšanje stanja glede soočanja z rakom izboljšati preventivo, zagotoviti zgodnejše diagnosticiranje in hitrejši dostop pacienta do sodobnih diagnostičnih testov in zdravljenj, spodbujati zdravstveno pismenost ter izboljšanje zbiranja podatkov o stopnjah zdravljenja in njihovi vključitvi v registre, ki so medsebojno primerljivi.

Aleksander Roediger, vodja globalne politike na področju onkologije pri družbi MSD FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar

Aleksander Roediger, vodja globalne politike na področju onkologije pri družbi MSD, odgovoren za področje onkoloških zdravil, je dejal, da je bil 9. decembra lani narejen ogromen korak, saj je svet EU predlagal novo priporočilo o presejanju raka, kar je po njegovem tudi dober signal članic, da se strinjajo z razširitvijo boja proti raku. Prejšnje priporočilo o presejanju raka iz leta 2003 je bilo omejeno na raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke, zdaj pa so se države članice dogovorile, da bodo razširile fokus še na pljučnega raka (to presejanje se bo v Sloveniji začelo leta 2025), raka želodca in prostate. »Zgodnejše odkritje bolezni pomeni večje preživetje,« je bil jasen Roediger.

Dodal je, da je rak velik izziv tako za paciente kot za družbo, saj projekcije kažejo, da bo v prihodnosti še mnogo več primerov raka. »Zato mora biti še veliko narejenega. V znanosti je bil velik napredek v zadnjih letih, saj se lahko z različnimi diagnostičnimi metodami raka prej odkrije in se ga tudi prej zdravi. Z industrijskega vidika pa bo delo opravljeno, ko bodo pacienti preživeli.«

Tudi Roediger pripisuje velik pomen investiranju v preventivo, diagnozo, zdravljenje in kvalitetno oskrbo. »Na eni strani moraš imeti za izpolnitev začrtanih planov glede raka politično voljo, v nadaljevanju pa dobre podatke in določene vsote denarja. Po tem je treba meriti rezultate in ugotavljati, ali je dosežen kakšen napredek. Rak mora biti stalna agenda zdravstvenih sistemov.«

Udeleženci so leta 2018 na prvem forum razpravljali in dosegli soglasje o skupni viziji za zdravljenje raka v Evropi, leta 2019 so sooblikovali cilje politike za evropsko ukrepanje proti raku, leta 2021 so ponovno poudarili, da je treba uresničiti evropski načrt za premagovanje raka za vse bolnike z rakom, leta 2022 pa so govorili o zgodnjem ukrepanju pri odkrivanju, diagnosticiranju in zdravljenju raka v zgodnji fazi.

Leta 2020 so raka odkrili pri 2,7 milijona ljudeh v Evropski uniji, 1,3 milijona pa jih je zaradi raka umrlo, med njimi več kot 2000 mladih. Če ne bomo takoj odločno ukrepali, se bo število rakavih obolenj do leta 2035 povečalo za 24 odstotkov, kar pomeni, da bi rak lahko postal glavni vzrok smrti v EU. Evropski načrt za boj proti raku ima na voljo štiri milijarde evrov sredstev, vključno z 1,25 milijarde evrov iz programa EU za zdravje (EU4Health).

Govorci so danes opozorili tudi na tveganja, ki povečujejo možnosti za razvoj raka:  fizična neaktivnost, prevelika teža, kajenje, alkohol, kronični stres, onesnaženost okolja. Tudi politika mora naslavljati te teme in ukrepati, so bili jasni.