Odkrili so 1800 rakov manj, kot so pričakovali

V Sloveniji vsako leto beležimo dva odstotka več bolnikov z rakom. Naši onkologi so v 2020, v prvem letu epidemije covida, glede na trende obolevanja pričakovali 16949 novih bolnikov z rakom, a podatki Registra raka kažejo, da so jih odkrili enajst odstotkov ali 1853 manj. To je sicer primerljivo z nekaterimi zahodnimi državami, toda – kaj se je zgodilo s 1853 osebami, ki jim raka niso diagnosticirali?

»Ne moremo se delati, da teh bolnikov ni. Ti ljudje bodo prišli v sistem, z boleznijo v bolj razviti obliki, s slabšo prognozo in v nekaterih primerih zgodnejšo smrtjo, zdravljenje bo težje, kakovost življenja pa slabša,« odgovarja dr. Vesna Zadnik, predstojnica Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka.

Dr. Irena Oblak (levo) in dr. Vesna Zadnik, Onkološki inštitut. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Upad števila novih bolnikov z rakom namreč najverjetneje ni posledica dejanskega zmanjšanega pojavljanja novih primerov raka med prebivalstvom, pravijo na Onkološkem inštitutu, temveč je posledica več vzrokov, povezanih z epidemijo covida.

Natančnega razloga za upad napotitev na onkološke obravnave ne poznajo, domnevajo pa, da »gre za kombinacijo različnih vzrokov, kot so omejen dostop do primarnega nivoja zdravstvenega varstva in diagnostike, ki je lahko tako na strani zdravstvenega sistema kot tudi na strani bolnikov, ter začasne zaustavitve presejalnih programov za raka«.

Čeprav: presejalni programi Dora, Zora in Svit, ki so jih v času epidemije prekinili za tri mesece, so bili v bistvu edina, v epidemiji delujoča preventiva, meni Zadnikova in dodaja, da je padec novo odkritih rakov v 2020 vendarle manjši, kot so kazale prve napovedi v začetku epidemije covida. Kot predvideva, bi se moralo število novih rakov na ocenjeno raven vrniti v letu 2023.

Največji izpad beležijo pri populaciji, stari med 50 in 60 let, prav tako so diagnosticirali manj tistih z zgodnjo boleznijo.

Dr. Vesna Zadnik, vodja registra raka na Onkološkem inštitutu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kot je dejala dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, je epidemija covida zaznamovala celoten slovenski zdravstveni sistem in vplivala na izvajanje zdravstvenih storitev, kar se zdaj »odraža v manku novih primerov raka«. A ne glede na to smo zahvaljujoč Registru raka ves čas epidemije vedeli, kaj se dogaja na področju onkologije, je dodala.

Dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Prve napovedi platforme Onkovid, http://www.slora.si/onkovid, ki so jo pri Registru raka za sprotno spremljanje vpliva epidemije covida na področje onkologije vzpostavili že v 2020, so sicer predvidevale, da bo v prvem valu epidemije delež obravnavanih primerov raka v primerjavi z letom 2019 manjši za tretjino. Po podatkih Zadnikove so največji, 23-odstotni razkorak med številom pričakovanih in diagnosticiranih rakov zaznali pri nemelanomskem kožnem raku; zbolelo je dobrih tri tisoč ljudi. Za rakom prostate je v 2020 zbolelo 1460 moških, kar pomeni 16 odstotkov manj odkritih rakov od pričakovanih; za rakom dojk, pljučnim rakom in krvnimi raki pa je zbolelo 1448, 1554 oziroma 822 ljudi, kar glede na pretekle trende pomeni 8, 8,6 oziroma 10 odstotkov manj novih bolnikov.

Pojavnost vseh vrst raka v Sloveniji med 2016 in 2020. INFOGRAFIKA: Delo

Medtem ko jim je uspelo diagnosticirati vse bolnike z rakom debelega črevesa in danke ter s kožnim melanomom, pa so zamude iz programa Dora – raka dojk – nadomestili v prvi polovici leta 2021.

Nujno je delovanje vsega sistema

Epidemija covida je pokazala, da sta za obravnavo bolnikov z rakom nujna delovanje in dostopnost do celotnega zdravstvenega sistema, še posebej primarnega nivoja in da onkologije brez posledic za bolnike z rakom niti v kriznih razmerah ni mogoče ločiti od ostalega zdravstvenega sistema.

Oblakova ljudi poziva, naj zdravo živijo, se odzovejo na vabila presejalnih programov za raka Dora, Zora in Svit ter ob prvih sumljivih znakih obiščejo osebnega zdravnika.