V Dražgošah o vzponu strahopetcev in nestrpnosti

»Dražgoše so simbol na videz brezupnega upora majhnega naroda proti zločinskemu režimu nacističnih osvajalcev, in to v času, ko je pod njegovim jarmom trpela domala vsa Evropa. To je bil prvi poraz nacistov, pa čeprav je bil predvsem moralen in simboličen, a je dajal drugim odporniškim gibanjem upanje, da mogočni zavojevalci niso nepremagljivi,« je ob 83. obletnici bitke Cankarjevega bataljona v Dražgošah med drugim dejala slavnostna govornica Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora.

Že dopoldne so se ljudje začeli zbirati pred spomenikom NOB. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Pod mogočnim spomenikom padlim borcem in pobitim domačinom se je zbrala velika množica ljudi, ki so prišli iz vseh delov države. Na vsakem koraku je bilo mogoče slišati partizanske pesmi, tiste, ki so takratnim borkam in borcem vlivale pogum, da so v nevzdržnih razmerah premagovali lakoto, mraz in se za povrh še borili proti okupatorju.

V imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar je venec h kostnici partizanov in pobitih domačinov položila garda Slovenske vojske. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Poleg nezlomljivosti narodnega duha spomenik v Dražgošah predstavlja tudi dolžnost upora naroda proti vsakomur in vsem, ki so nameravali okupirati naše ozemlje in izbrisati slovenski narod s potujčevanjem in razselitvami. Tako kot so številni drugi narodi imeli pravico, da se z orožjem uprejo agresorjem, se je imel tudi slovenski narod pravico in dolžnost upreti koaliciji zla, fašizma in nacizma.

Klakočar Zupančičeva meni, da je treba dejanja sejalcev zla in zločinov prepoznati in se jim upreti. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Slovenski narod je bil med prvimi evropskimi narodi, ki je pravočasno prepoznal nevarnost, ki je grozila evropski in svetovni civilizaciji. In z orožjem smo se uprli tudi v osamosvojitveni vojni leta 1991, je povedal upokojeni generalmajor in predsednik organizacijskega komiteja Po poteh partizanske Jelovice Ladislav Lipič. Letošnja prireditev je potekala pod geslom Ko vse se je balo in vse trepetalo, ste vi se uprli.

Proti sejalcem zla

Urška Klakočar Zupančič je dejala, da osem desetletij po tragični moriji druge svetovne vojne spet z zaskrbljenostjo opazujemo vzpon strahopetcev, ki sejejo nestrpnost in strah pred vsem, kar se ne ujema z njihovim pohlepom po prevzemu nadzora nad družbo in omejenimi naravnimi viri našega planeta. Ponovno smo lahko, ne daleč od nas, priča tudi zločinom proti človeštvu in genocidnim dejanjem. Zato je izjemno pomembno, da znamo strahopetna dejanja sejalcev zla in zločinov prepoznati tudi danes in se jim upreti, če želimo sebi in našim prihodnjim rodovom zagotoviti človeka dostojno življenje v družbi, ki spoštuje osebno svobodo, solidarnost, različnost in spodbuja sočutje.

Velika množica ljudi se je udeležila slovesnosti pri spomeniku NOB v Dražgošah. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Po njenem prepričanju si tudi v Sloveniji nekateri želijo prevzeti nadzor in podrediti celotno družbo lastnim interesom. »Nekateri med ljudmi poskušajo sejati strah in razdor. Neizmerno jih je strah tistih, ki razmišljajo drugače kot oni,« je povedala Klakočar Zupančičeva. Po njenem prepričanju sta mir in svoboda vrednoti, ki ju ne sme in ne more zamegliti noben drug še tako spretno prikrit interes vplivnih posameznikov ali skupin.

Zgodovina

Dražgoška bitka je potekala od 9. do 11. januarja leta 1942. Ko je nemški okupator zadnji dan bojev prišel v vas, je v zaselku Jelenšče zbral in postrelili 20 domačinov vpričo njihovih najbližjih sorodnikov. Pozno popoldne naslednjega dne so v zaselku Na Pečeh postrelili še 21 Dražgošanov, tudi otroke, ženske in starce. Mnoge so odpeljali v koncentracijska taborišča, nekaj v pregnanstvo, preostali pa so se naselili pri sorodnikih. Vas so nemški vojaki izropali, požgali in na koncu popolnoma porušili. Vaščani so se pred bojem sami odločili partizane prijaviti Nemcem, da bi se tako izognili nemškim povračilnim ukrepom, kar so storili s predhodno privolitvijo poveljstva Cankarjevega bataljona.