Uvajanju verbalnega delikta napovedan referendum

Po dogodku ne Kredarici, kjer so se verbalno konfrontirali petkovi protestniki in predsednik vlade Janez Janša, je koalicija prejšnji teden vložila dopolnilo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim je predlagala uvedbo denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Dopolnilo zakona, ki je predvidevalo od 500 do 1000 evrov za osebo, ki se nedostojno vede do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča, je v javnosti in politiki dvignilo veliko prahu, mnogi pa so v njem videli ponovno uvajanja verbalnega delikta iz časov bivšega režima.

Pod plazom pravnih in političnih kritik in opozoril so vodje koalicijskih poslanskih skupin Danijel Krivec (SDS), Jožef Horvat (NSi) in Gregor Perič (SMC) na današnji redni koordinaciji pred sejo odbora državnega zbora za notranje zadeve stopili korak nazaj. V proceduro so vložili spremenjeno dopolnilo, v kateri se z globo od 500 do 1000 evrov kaznuje, kdor se v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, »ki se nahaja na teritoriju Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje, razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine.«

»To, da so izpustili konkretizacijo oseb, je še slabša rešitev. Formulacija posameznik ali skupina, ki se nahaja na teritoriju Slovenije, je ena od najbolj norih določb, ki bi bila kadarkoli sprejeta v Sloveniji,« je vsebino koalicijskega amandmaja za Delo komentiral predstojnik katedre za kazensko pravo na pravni fakulteti univerze v Mariboru dr. Miha Šepec.

»Nedostojno obnašanje pa je lahko karkoli – tudi to, da se brez majice sprehajam po mestu. Če se neka gospa razburi nad mojim vedenjem, lahko dobim 500 evrov kazni. Neprimerno vedenje je tako širok pojem, da je lahko v njem zajeto vse, razen mogoče najbolj formaliziranega bontona. In karkoli ni v njem zajeto, je lahko neprimerno vedenje,« vsebino koalicijskega amandmaja pojasnjuje Šepec in dodaja, da je bilo v prvotni verziji vsaj omejeno, kdo so lahko razburjeni posamezniki, čeprav je bilo sporno.
 

Propad pravne države

»To je propad pravne države«, meni Šepec. »Svoboda govora je šla v smeti«, je oster Šepec, ki je prepričan, da je sprejeto dopolnilo ustavno nesprejemljivo. »Če se nekdo počuti razburjen zaradi ravnanja drugega in da se to sankcionira, je najbolj skrajna oblika čistosti. To je tudi propad demokratične, svobodne družbe,« še dodaja.

V LMŠ so vložili amandma na koalicijski amandma, s katerim so ga poskusili izničiti. »Dikcijo člena ste preprosto zamaskirali. Iz njega veje poskus uvedbe verbalnega delikta,« je na odboru za notranje zadeve povedal poslanec LMŠ Rudi Medved.
V LMŠ so tako kot v Levici napovedali zbiranje podpisov za referendum. Pred politiko so novi referendum napovedali v civilni družbi, konkretno v inštitutu 8. marec, ki se je močno angažiral že v primeru uspešnega referenduma o vodah.

V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da predlagana rešitev nasprotje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri morajo nosilci visokih političnih funkcij prenesti več, tudi grobe in pretirane – in ne manj javne kritike, kot to velja za običajne ljudi. Sodišče je tudi večkrat izpostavilo zastraševalni učinek tovrstnega sankcioniranja.
Do predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru je bil kritičen tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Sprejetje takšnega predloga je po njegovem v sramoto državnega zbora.