Bojazen, da bi bil sodnik zaradi odločitve v konkretnem postopku sankcioniran, je popolnoma odveč

»Ne samo, da ni dokazov, da je kriv, ampak je popolnoma dokazano, da ni storilec,« je razsodil sodnik Zvjezdan Radonjić v procesu sojenja proti Milku Noviču, ki je bil obtožen umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.



Radonjić je v obrazložitvi sodbe kar veliko besed namenil tudi sebi, govoril je o tem, da naj bi doživljal hude pritiske; soočal naj bi se z zahtevami, da se ga izloči iz postopka in disciplinira, pretili naj bi mu z disciplinskimi in kazenskimi postopki, a naj bi kljub temu »preživel golgoto«. Že takoj po prvih narokih so se po njegovih besedah začeli tudi pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba. Deležen je bil tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno. »Sodil sem pošteno, kljub hudim pritiskom, da je treba obtoženega obsoditi. Ker sem sodil pošteno, ne bom nikoli napredoval, čez mesec bom verjetno v suspenzu,« je med drugim dejal. 

Marjan Pogačnik je sodnika Radonjića zaprosil, da se do zgornjih navedb opredeli in mu v zvezi s tem posreduje ustrezna pojasnila in poročila. Odgovore Pogačnik želi do konca jutrišnjega delovnega dne, zato konkretno o izjavah sodnika še ne more govoriti. Pogačnik je še poudaril, da dotične sodbe ni izrekel sodnik sam, ampak petčlanski senat. 

Je pa poudaril, da je bojazen, da bi bil sodnik zaradi odločitve v konkretnem kazenskem postopku kakorkoli sankcioniran, popolnoma odveč. Hkrati je zagotovil, »da nihče v tej državi name ni izvajal pritiska glede zadeve Novič«.

»Če je bil deležen pritiskov, je moje načelno stališče sledeče: različni ljudje različno dojemajo ravnanja udeležencev v kazenskih postopkih, a ni vsako ravnanje nedovoljen pritisk. Zahteve za izločitev sodnikov so stalnica, s katero se predsedniki sodišč soočamo dnevno. Je pa to lahko za kakšnega sodnika moteča,« je poudaril Pogačnik. 

Glede izjave, da bo zaradi poštenega sojenja suspendiran, pa je Pogačnik poudaril, da proti sodniku Radonjiću ni uvedenih nikakršnih negativnih ukrepov. »Zaradi odločitve v posamezni zadevi si sodnik ne more uničiti kariere. Zoper sodnika ne poteka noben disciplinski postopek, niti noben kazenski postopek.«

Pogačnik upa, da bo dobil odgovore v določenem roku.

Na policiji prijave v zvezi domnevnimi pritiski na sodnika Radonjića do tega trenutka še niso prejeli, so za STA pojasnili na PU Ljubljana. Kot so dodali, pa bodo navedbe o pritiskih preverili v smislu ugotavljanja obstoja razlogov za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja.
 

Specializirano državno tožilstvo zavrača očitke o pritiskih

Na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) odločno zavračajo očitke Radonjića o pritiskih nanj in na Pogačnika. Kot so pojasnili, je vodja SDT Harij Furlan Pogačniku predlagal ukrepanje zoper Radonjića zaradi neprimernega vedenja do tožilke in tožilstva.

V sporočilu za javnost so navedli, da so na SDT 15. januarja prejeli dopis Radonjića, v katerem je vodjo tožilstva pozval, naj za zastopanje obtožbe v zadevi Novič določi drugega državnega tožilca. Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar naj bi se na naroku 11. januarja nedostojno vedla.

Furlan je 16. januarja Radonjića obvestil, da za zastopanje obtožnice ne bo določil drugega državnega tožilca, ker je po preučitvi okoliščin ocenil, da ne narekujejo sprejetja takšnega ukrepa. Žgajnarjeva je nato čez dva dni vložila zahtevo za izločitev Radonjića zaradi vzbujanja dvoma o nepristranskosti sodnika, na katero se je Radonjić tudi odzval.

V začetku aprila je Furlan predsedniku sodišča Pogačniku podal predlog za ustrezno ukrepanje zoper Radonjića, in sicer zaradi dogodka na naroku 11. januarja in vsebine njegove izjave glede zahteve za njegovo izločitev. Kot so zapisali na SDT, je Radonjić izrekel ter napisal neprimerne in neresnične trditve ter zaključke tako o državni tožilk Žgajnarjevi kot tudi o vodji SDT Furlanu in predsedniku okrožnega sodišča Pogačniku.

Na SDT so ocenili, da Radonjićeva komunikacija z državno tožilko na glavni obravnavi 11. januarja in njegove navedbe v izjavi glede zahteve za izločitev predstavljajo grobo kršitev načel kodeksa sodniške etike, predvsem z vidika odnosa in ugleda.
S takim ravnanjem je izpolnil tudi elemente disciplinske kršitve iz zakona o sodniški službi. Furlan je Pogačniku zato predlagal, da ukrepa zoper opisano vedenje in pisanje sodnika Radonjića.

Poudarili so, da je bil tak predlog podan izključno zaradi neprimernega vedenja sodnika do državne tožilke in državnega tožilstva.

Katičeva ostro obsoja kakršnekoli nedopustne pritiske na pravosodne deležnike

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob izjavi sodnika Radonjića glede domnevnih pritiskov nanj poudarila, da sta prav nepristranskost in neodvisnost sodstva nujen pogoj za obstoj pravne države, zato ostro obsoja kakršnekoli nedopustne pritiske na delo in odločitve sodnikov.



Kot so zapisali na spletni strani ministrstva, so bili v teh dneh iz pisanja različnih medijev seznanjeni, da je Radonjić v izreku sodbe Milku Noviču opozoril na domnevne pritiske nanj. Po navedbah ministrstva so vse bolj odmevna pričakovanja medijske ter druge javnosti, da naj minister za pravosodje komentira odločitev sodstva ali izjavo sodnika.

»Ministrica Katič meni, da bi to lahko pripeljalo do nevarne prakse - političnega vpliva na konkretne odločitve neodvisnih organov, zato se bo kljub zahtevam in pričakovanjem javnosti vzdržala komentarja konkretnih primerov, saj mora sodstvo ostati neodvisno od vsakokratne oblasti,« so navedli.

Ministrstvo za pravosodje sicer ni seznanjeno s konkretnejšimi okoliščinami glede domnevnih pritiskov, zato lahko glede navedb in postopkovnih možnosti poda le splošno stališče. Funkciji odkrivanja in pregona morebitnih kaznivih dejanj sta v pristojnosti dveh samostojnih organov - policije kot organa odkrivanja in državnega tožilstva kot organa pregona kaznivih dejanj.

Za ugotavljanje in presojo okoliščin, ki bi utegnile predstavljati grožnjo samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti oziroma sojenja, so v okviru zakonodaje predvideni tudi drugi ustrezni postopki, ki se jih sodnik lahko posluži. Sodni svet lahko, na primer, odloča o predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etika, različna ravnanja pa lahko predstavljajo podlago za disciplinske postopke bodisi zoper sodnike bodisi tožilce, so pojasnili.

»Za ugled in s tem tudi zaupanje javnosti v pravosodje lahko največ storijo nosilci funkcij sami. Vsi deležniki v sodnih postopkih se morajo zavedati, da so pri tem lahko izpostavljeni tudi kritični presoji javnosti, sodnik pa mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe, za zaščito teh vrednot in načel pa tudi uporabiti temu primerne mehanizme,« so še zapisali na ministrstvu.