Urška Klakočar Zupančič: To je noro in nesprejemljivo!

Polemika glede priznanja Palestine – Slovenija je Palestino z glasovanjem v državnem zboru priznala v torek – se še ni polegla. Potem ko je pravnik Rajko Pirnat dan po glasovanju za STA ocenil, da je koalicija obšla proceduralna pravila, ko je na izredni seji zavrnila zahtevo SDS za posvetovalni referendum, se je danes odzvala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

»Dokler sem predsednica državnega zbora, bom naredila vse, kar je v moji moči, da bodo pravice, ki jih imajo poslanke in poslanci, izvrševane skladno z njihovim namenom in predvsem pošteno. Na iskrenost in poštenost so namreč nekateri že zdavnaj pozabili. In to je noro in nesprejemljivo!« je na socialnem omrežju zapisala Urška Klakočar Zupančič.

Pirnat je pojasnil, da je opozicija z zahtevo za referendum želela onemogočiti priznanje Palestine, hkrati pa, po njegovem mnenju, koalicija ne bi smela iskati bližnjic in je v torek evidentno kršila 184. člen poslovnika DZ. Ta predvideva, da se predlog za razpis referenduma »uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo«.

Poslanci koalicije so ta člen razlagali tako, da od pobude za referendum pa do odločitve državnega zbora ne sme preteči več kot 30 dni, ne pa da mora preteči 30 dni, kot je veljalo doslej. »Zdaj imamo razlago, kot da noben rok v poslovniku ne velja nič, če skličeš izredno sejo, kar je nora in nesprejemljiva razlaga. Osebno mislim, da je to precej resna kršitev poslovnika,« je dejal Pirnat.

Klakočar Zupančič: Noro in nesprejemljivo

»Ne vem, od kod spoštovanemu profesorju ideja, da noben rok v poslovniku ne velja nič, če se skliče izredna seja. Poslovnik sicer sam v četrtem odstavku 60. člena določa, da za izredno sejo ne veljajo roki iz tega poslovnika,« je v odgovor zapisala predsednica DZ, sicer tudi sama pravnica.

»Roki v pravu se ne določajo zato, da organ ali stranka ostanejo pasivni, ampak organe in stranke prisiljujejo, da so aktivni, da nekaj naredijo oziroma v določenem času uveljavijo svoje pravice. Noro in nesprejemljivo je, da je namen nekega roka zgolj in samo to, da organ v tem roku ne naredi ničesar. Noro in nesprejemljivo je, da se je rok iz tretjega odstavka 184. člena poslovnika DZ do sedaj razlagal tako, da se predlog za posvetovalni referendum ne sme uvrstiti na sejo, če ni od vložitve predloga do seje minilo (vsaj) 30 dni (povedano po domače: predlog za posvetovalni referendum mora ležati v predalu vsaj 30 dni),« je zapisala Urška Klakočar Zupančič in dodala, da je takšna razlaga po njenem mnenju nora in nesprejemljiva.

»Poleg tega da organu določen čas zapoveduje pasivnost, omogoča hude zlorabe in zavlačevanje zakonodajnega postopka. Da ne omenjam tega, kakšna zloraba se zgodi, kadar predlagatelj umika in vlaga predloge zaradi t. i. tehničnih težav. Od kdaj naj bi se potem štel rok za 'počitek predloga v predalu'? Od prvega predloga, ki je bil umaknjen? Od drugega (ponovno vloženega) predloga? Morda od tretjega, četrtega, petega itd?« sprašuje Urška Klakočar Zupančič.