Urška Klakočar Zupančič predlaga lex Jaklič

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je bila ob razkritju, da je imel ustavni sodnik Klemen Jaklič več let poleg funkcije ustavnega sodnika tudi popoldanski espe, najbolj ostra, je v parlamentarno proceduro vložila predlog sprememb zakona o ustavnem sodišču. Kot se je izkazalo, organa, ki bi ugotavljal, ali je Jakličevo opravljanje raziskovalne dejavnosti prek espeja dopustno, namreč ni.

Zato zdaj Klakočar Zupančičeva, ki s spremembami hiti, predlaga, da bi v zakon o ustavnem sodišču zapisali, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, ki po zakonu niso združljive z opravljanjem javne funkcije.

Kot izhaja iz obrazložitve, pa to vseeno naj ne bi vplivalo na že do sedaj poznano izjemo, da poleg sodniškega dela lahko poučujejo oziroma raziskujejo, saj naj bi šlo zgolj usmerjanje na uporabo določb iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Zaradi espeja sodnika sprememba zakonodaje

Predlagana novela zakona o ustavnem sodišču pa določa tudi, da je za nadzor (ne)združljivosti dela s sodniško funkcijo pristojna Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bi ji lahko morebitno nezdružljivost prijavil predsednik ustavnega sodišča, ki mora biti pred sprejemom dela o tem obveščen, vsak posameznik ali pa bi postopek lahko KPK začela tudi sama.

Posledice? Javna objava mnenja KPK na njihovi spletni strani, saj je po mnenju Urške Klakočar Zupančič že zgolj dejstvo, da se KPK začne ukvarjati s takšnim primerom in izda mnenje, dovolj huda sankcija za ustavnega sodnika ali ustavno sodnico. »To mora biti oseba z najvišjo stopnjo integritete. Verjamem, da ta določba ne bo nikoli uporabljena, ampak naj bo garant, da se s primerom, s kakršnim smo se srečali v preteklosti, ne bomo več srečali,« je poudarila.

Predsednica državnega zbora je Jakliča pozivala k odstopu, a v tem primeru ne bo poskušala uzakoniti predčasnega prenehanja mandata ustavnega sodnika, saj je to urejeno v ustavi, za spremembo katere pa je potrebnih vsaj 60 poslanskih glasov. Včeraj vloženi predlog je sicer prehodno poslala tudi v izjasnitev koaliciji, zato ne pričakuje pomislekov. Ali jih bo imela katera od vpletenih institucij, ki jih spremembe zadevajo – večina, ki jih namreč z njimi ni bilo seznanjenih –, pa bo znano najkasneje med parlamentarnim postopkom.