Umrl je Branimir Nešović

V dvainsedemdesetem letu je umrl urednik, založnik, zgodovinar in novinar Branimir Nešović, ki je bil večini ljubiteljev književnosti in knjig z mnogih drugih področij znan predvsem kot ustanovitelj ter vodja založbe Modrijan, ene izmed založb, ki so v slovenskem prostoru vzniknile po osamosvojitvi.

Nešović, rojen leta 1952 v Bujah, je bil po izobrazbi zgodovinar zato ni bilo naključje, da sta s profesorjem Jankom Prunkom napisala prvi poosamosvojitveni učbenik zgodovine za 8. razred osnovne šole, ki je izšel leta 1993 pri takratni založbi DZS.

Po tistem, ko je sklenil dolgoletno novinarsko kariero na časniku Delo – že v 70. letih minulega stoletja je kot komentator pisal o šolstvu, izobraževanju in kulturi, a posegal tudi na druga področja, za novinarske dosežke je leta 1990 prejel Tomšičevo nagrado – je letysa 1996 ustanovil založbo Modrijan, ki je v prvem desetletju izdajala predvsem šolsko literaturo, učbenike, delovne zvezke ter dodatna gradiva za osnovne in srednje šole, usmerila pa se je tudi v izdaje pomembnih književnih, znanstvenih, zgodovinskih in drugih del od časa antike do naše sodobnosti.

V programu založbe je svoja dela objavilo več znanih domačih avtorjev, med njimi Katarina Marinčič, Roman Rozina, Andrej E. Skubic, Andrej Inkret, Niko Grafenauer, Ervin Fritz, Drago Jančar, Božo Repe, Peter Vodopivec ... Izdajanju domačega in prevodnega leposlovja se je Modrijan posvetil predvsem po letu 2006, ob nastopu krize leta 2012 pa je začel svoj program postopoma krčiti. Leta 2018 je, denimo, prenehal izdajati šolsko literaturo, postopoma pa zaprl tudi svoji knjigarni v Ljubljani in Škofji Loki.

Na pomlad 2008, ob svetovnem dnevu knjige, je Nešović s svojo založbo poskrbel za imenitno založniško dejanje, takrat je izšla zbirka Euroman – zgodbe s pogledom. V uvodu uvodne knjige z istim naslovom, v kateri je bilo s kratkimi odlomki predstavljenih 27 avtorjev, ki so bili uvrščeni v zbirko romanov in kratke proze, je Nešović zapisal: »Vedno je najprej zamisel. Tudi pri knjigah je tako. In zamisel je bila – izdati toliko knjig, kolikor je držav članic Evropske unije. Krasna zamisel, da tako rečem: spoznati to našo Evropo, kjer smo se kar na lepem znašli …«

Nešović je imel v mislih sodobna dela, berljive knjige, ki »komunicirajo s širokim krogom bralcev in odražajo sodobno Evropo. Vendar ne Evrope tega trenutka, temveč Evropo, ki je ves čas v dialogu z lastno zgodovino.«

V eni od številk založbine revije Modrijan je Nešović pred leti zapisal: »Nasploh si upam reči, da je svet mirnejši in lepši, če beremo. Dogodki se vrstijo počasneje in še tehtamo jih lahko sproti.«