Ukrepi v šolah so za nekatere otroke darilo

Otroci se v šolah že dober mesec samotestirajo, vsi nosijo maske. Čeprav je bilo zaradi ukrepov veliko negodovanja, spisana je bila tudi pobuda za presojo ustavnosti, pa se predvsem starši otrok s prirojenimi okvarami imunosti, pri katerih lahko okužba s koronavirusom v najslabšem primeru prinese tudi smrt, z ukrepi strinjajo. Upoštevanje ukrepov omogoča, da so njihovi otroci lahko v šoli. Starši upajo, da bodo nove izkušnje pomagale tudi za čas po epidemiji, predvsem pri delu na daljavo. Nekateri izmed teh otrok namreč v času viroz vsako leto preventivno ostajajo doma.

Pediater imunolog Gašper Markelj iz Kliničnega oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike pravi, da gre pri prirojenih okvarah imunosti za genetske okvare: »Z napredkom genetike in imunologije se vsako leto opredeljujejo nove bolezni, ki prej niso bile prepoznane. Zdaj je znanih bolezni že več kot 450. Lahko gre za blage prirojene okvare imunosti ali pa tako težke, da otrok brez ustreznega zdravljenja že v prvih mesecih življenja umre.«

Markelj je dodal, da imajo več podskupin prirojenih okvar imunosti, glede na to, kateri del imunosti je tisti, ki je najbolj oslabljen: »Nekateri, ki imajo težje okvare, ne preživijo, če jih dovolj zgodaj ustrezno ne zdravimo bodisi s transplantacijo krvotvornih matičnih celic, transplantacijo timusa ali nadomestnim encimskim zdravljenjem. Pri nekaterih se bolezni manifestirajo šele v kasnejših letih in dokler bolezni ne opredelimo, prepoznamo, imajo ti bolniki zelo težke, pogoste, neobičajne okužbe, zbolevajo za težkimi avtoimunskimi boleznimi ali neobičajnimi oblikami malignih bolezni.«

Po Markljevih navedbah je v Sloveniji trenutno prepoznanih več kot 340 ljudi s prirojeno okvaro imunosti, med njimi je več kot dve tretjini otrok. Tudi sin Irene Bačlija Brajnik. Življenje teh otrok je drugačno od življenja vrstnikov, razlaga mama: »Nekateri sploh ne morejo imeti stika z zunanjim svetom, drugi z zdravili lahko sodelujejo pri nekaterih družbenih aktivnostih. Vse pa temeljito premislijo starši v sodelovanju z zdravniki. Vedno se namreč moramo vprašati, ali bo več škode kot koristi. Pred pandemijo je sin hodil v šolo, vendar smo ga v jesenskih in zimskih mesecih, ko so krožile viroze, pogosto preventivno zadržali doma.« Upajo, da bodo z izkušnjami epidemije odslej lahko deležni vsaj neke oblike šole na daljavo.

Luka Dončić je danes razveselil 200 malih borcev na Pediatrični kliniki

Ukrepe sprejeli z navdušenjem

Že pred epidemijo so se držali razrednega mehurčka: »Ne hodi na izvenšolske dejavnosti ali na druženje z otroki, ki niso njegovi sošolci, saj poskušamo čim bolj zmanjšati stike in smo popolnoma odvisni od razrednega mehurčka.« Vsesplošno karanteno so doživljali drugače kot večina, počutili so se razumljene: »Prvič ni vsega zamujal le moj sin in moja družina. Nismo bili edini ali eni redkih, ki so izolirani, osamljeni, prikrajšani. In če se je velika večina tako počutila prvič v življenju, so vsaj za nekaj časa lahko videli, kako se mi počutimo že leta in leta.« Ukrepe, vključno s samotestiranjem in obveznimi maskami, so sprejeli z navdušenjem. »To je ključnega, celo življenjskega pomena. Vedno znova me jezi, ko nekateri nosijo maske pod nosom ali pod brado. Počutim se, kot da sem dobila klofuto. Žal je bilo teh prizorov do zaostritve ukrepov veliko tudi v šolah. Deležna sem bila odgovorov, da saj so otroci in da zlahka prebolijo covid, pustimo jim otroštvo … Kaj pa naši otroci? Oni si ne zaslužijo otroštva?«

Doma še vedno za sedem šol otrok

Poudarila je, da so za njenega otroka ukrepi ključni: »Mi smo ukrepe pričakali kot darilo in možnost, da se otrok sploh šola v šoli. Sicer bi bili od septembra doma.« A ukrepe morajo spoštovati vsi: »Če jih spoštujejo s figo v žepu in jih kakor koli izigravajo, potem je raven zaščite nižja in tvegamo okužbo. Torej smo primorani zaupati drugim staršem in šoli.«

Kaj pomeni okužba?

Irena Bačlija Brajnik pravi, da bi okužba njenega sina s koronavirusom pomenila takojšnjo hospitalizacijo, boli jo, ko pomisli, da bi moral biti glede na ukrepe več dni sam v bolnišnici. Kot pojasnjuje asistent Markelj, imajo vsaj tri od desetih različnih podskupin prirojenih okvar imunosti večje tveganje za težke poteke okužbe s koronavirusom. Za nekatere od teh okvar imunosti ni ustreznega zdravljenja, ščitijo jih z imunoglobulini, antibiotiki, a proti virusom preventivnih zaščitnih zdravil ni. »Pri takih bolnikih je večje tveganje za težji potek bolezni in okužba se lahko slabo konča. Kar nekaj bolnikov, ki jih spremljamo, se je srečalo s covidom in smo imeli tudi nekaj primerov smrti,« je dejal Gašper Markelj.

Letošnjo jesen okuženih desetkrat več otrok kot lani

Tudi on opozarja, da je upoštevanje ukrepov ključno: »Na našem oddelku zdravimo vse vrste imunsko posredovanih bolezni, tudi večorganske vnetne sindrome. Prav tu se pozna, da so otroci letos hodili v šolo, da je virus med otroki veliko bolj krožil kot prej, ko so bile šole zaprte. Če je bilo v prvih treh valovih skupaj 40 primerov, jih imamo od oktobra do danes okoli 20 novih, samo prejšnji teden sedem. Sredi novembra se je začelo samotestiranje, upamo, da se bo s hitrejšim prepoznavanjem okuženih tudi kroženje virusa med otroki zmanjšalo. Da bo teh primerov manj.«