Letošnjo jesen okuženih desetkrat več otrok kot lani

Aprila lani, sredi epidemije covida-19, je skupina španskih zdravnikov v Mednarodnem časopisu za dermatologijo objavila zapis o šestih bolnikih z nenavadnimi poškodbami na nogah. Večina bolnikov je bila najstnikov, s pordelimi mesti na nožnih prstih, podplatih ali petah, ki so v približno tednu dni postala vijoličasta in nazadnje izzvenela sama od sebe brez zdravljenja. Zdaj o »nenavadnih boleznih pri otrocih« poročajo tudi naši zdravniki.

Na Pediatrični kliniki v Ljubljani sta o covidu pri otrocih, o cepljenju otrok proti covidu in o otrocih z večorganskim vnetnim sindromom govorila doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike UKCL ter prof. dr. Tadej Avčin, dr. med., predstojnik Službe za alergologijo in revmatologijo in klinično imunologijo.

Dr. Marko Pokorn je poudaril, da smo letošnjo jesen zaznali drastičen porast števila okužb s covidom pri otrocih zaradi, v nasprotju z lanskim letom, polno odprtih šol in vrtcev. »Po podatkih NIJZ je bilo letos od septembra do decembra več kot 4000 okužb pri mlajših od 18 let, več kot 30.000 potrjenih okužb je bilo samo do druge polovice novembra, kar je desetkrat več okužb kot lani v istem času.« Po drugi strani je to sicer spodbudno, saj se je prekužila že desetina otrok.

Delta bo jeseni okužila več otrok

Kljub temu, tako Pokorn, pa smo zdaj na lastne oči videli, da okužba s sars-cov-2 pri otrocih lahko povzroči resne zaplete.

Aktivni športniki bolj izpostavljeni?

Dr. Tadej Avčin je poudaril, da kar eden od tisoč otrok zaradi burnega imunskega odziva, ki se pojavi zaradi stika z okužbo s covidom-19, dobi večorganski vnetni sindrom, na pediatrični kliniki pa so opazili, da je bil vsak drugi otrok s tem sindromom aktivni športnik. »Ne gre za otroke, ki imajo druga bolezenska stanja, gre za sicer zdrave otroke.«

Običajno se večorganski vnetni sindrom pojavi 14 dni po okužbi s covidom. Diagnoza se postavi po slikanju organov in pregledu krvi. Zdravi se podporno in z imunomodulatornimi zdravili, običajno dobijo otroci humane imunoglobuline in sistemske glukokortikoide. Doslej so obravnavali že 45 otrok s tem sindromom, trenutno zdravijo štiri.

Kakšne so dolgoročne posledice večorganskega vnetnega sindroma, ki od notranjih organov najpogosteje prizadene srce, še ni znano, po Avčinovih besedah pri nekaterih otrocih kasneje opažajo nevrološke težave, predvsem pomanjkanje zbranosti in pozornosti.

Pokoren je pri tem pozval k cepljenju otrok. Kot je znano, je Ema od novembra dalje priporočila cepljenje s Pfizerjevim cepivom tudi za otroke med 5. in 11. letom.

Ema odločila: Cepljenje otrok se lahko začne

Učinkovitost in varnost cepiva

»Raziskava, v katero je bilo vključenih več kot tisoč otrok, ki so prejeli tretjinski odmerek cepiva, je pokazala, da je cepivo primerljivo učinkovito kot pri mladih odraslih, cepljenih s trikrat večjim odmerkom. Tudi varnostni profil cepiva je dober. Pogostih neželeznih učinkov je bilo v tej starostni skupini manj kot v starostni skupini do 15 let. Imunost je kljub manjši dozi cepiva tudi zadostna, saj se je po zaključnem cepljenju pokazala nekaj več kot 90-odstotna učinkovitost cepiva v primerjavi s skupino, ki je prejela placebo.«

Poznavajoč bolezenska stanja, je nadaljeval Pokorn, ki jih koronavirus lahko povzroči pri otrocih, »zagotovo priporočamo cepljenje pri vseh otrocih, še posebej pa pri otrocih, ki imajo druga bolezenska stanja; prirojene srčne napake, nevrološka stanja, stanja z okrnjeno imunostjo, čezmerno telesno težo.« S cepljenjem pa se ne le zmanjša verjetnost za težji potek bolezni, ampak se zmanjša tudi možnost za prenos okužbe, s tem se omogoči, da bodo šole normalno delovale, otrokom pa bo omogočena socializacija.

Kot je še dejal, je pri starših otrok, ki so vodeni na pediatrični kliniki, zanimanja za cepljenje veliko, enako pa tudi med zaposlenimi v tej ustanovi.