Doma še vedno za sedem šol otrok

Število otrok, ki se samotestira v šolah, vsak teden narašča in vsak teden je v šolah več otrok, ki sprva niso imeli soglasja staršev za samotestiranje. Kot nam je povedala ena od mamic, ki soglasja ni hotela podpisati, so starše stisnili v kot predvsem s prepovedjo ocenjevanja na daljavo. Kljub temu pa doma še vedno ostaja 3464 osnovnošolcev, ker njihovi starši niso podpisali soglasja za samotestiranje. Delo z njimi je zelo različno in precej odvisno od šole ter učiteljev.

Ko se je samotestiranje v šolah začelo, 17. novembra, je bilo zaradi nasprotovanja ukrepom doma 7263 ali 3,77 odstotka otrok, v ponedeljek pa že več kot pol manj, in sicer 3464 ali 1,79 odstotka. Mamica tretješolca je soglasje podpisala ta teden: »Napisala sem svoje soglasje, ne tistega, ki so mi ga dali v šoli. Zraven sem napisala, da ga podpisujem pod prisilo. Dejstvo je, da je za razvoj otroka nujno, da gre v šolo. Ni namreč pomembno samo kognitivno znanje. Socializacija je bistveno bolj pomembna.« Za starše mlajših otrok je velika težava tudi v tem, da ne dobijo nadomestila, če je otrok doma zaradi nestrinjanja z ukrepi.

Starši si predstavljajo, da je šola à la carte

Šole so se pri delu z otroki, ki so ostali doma, zelo različno odzvale, razlaga: »Mi smo imeli vsa gradiva, še individualno strokovno pomoč na daljavo, matematiko po videokonferenci. Ampak konec novembra so nas obvestili, da se ocenjevanje, ki ga bodo imeli otroci v šoli, ne bo nadomeščalo, kar pomeni, da bi bili naši otroci neocenjeni. To ni šola na domu, kjer bi imeli v tretjem razredu ob koncu leta dva izpita. Tu bi jih čakali izpiti iz vseh predmetov. Vse to je dodaten pritisk na starše in najbolj umazani del.« Nekateri sicer v teh primerih otroke testirajo in jih samo za ocenjevanje pošljejo v šolo.

Otroci niso krivi

Otroci si te situacije niso sami izbrali, a na ministrstvu za izobraževanje vztrajajo: »Samotestiranje skupaj z ostalimi ukrepi zagotavlja varno šolsko okolje in hkrati omogoča, da pouk poteka v šolah. K temu lahko pripomoremo vsi državljani z odgovornim ravnanjem.«

Civilna iniciativa staršev zaradi samotestiranja na ustavno sodišče

Dr. Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete je do odločitev pristojnih kritičen: »Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da ministrstvo ne le tolerira, pač pa celo zahteva, da otroci staršev, ki ne privolijo v samotestiranje, ne obiskujejo pouka v šoli. To je zame neposredno kršenje pravice in dolžnosti otrok, da obiskujejo obvezno izobraževanje. Če obstajajo strokovni argumenti, da je samotestiranje nujno za zagotavljanje varnega pouka in odprtost šol, potem bi morala država vzpostaviti pravne podlage za to, da bi takšen ukrep lahko izvajala ne glede na soglasje staršev. In za to prevzela tudi odgovornost. Problem, ki ga imamo, pa je vladno prelaganje odgovornosti na starše in otroke ob naravnost stihijskem vodenju kriznih razmer, kjer se ukrepi sprejemajo od danes na jutri, ne da bi jih premislili, legalizirali in jih ustrezno skomunicirali z javnostjo.«

Učinkovitost?

Na samotestiranjih je bilo v povprečju okoli 200 primerov pozitivnih, to je 0,14 odstotka vseh testiranih. Na ministrstvu ocenjujejo ukrep kot učinkovit: »Doslej je bilo v šolah več sto pozitivnih testov, kar omogoča hitro identifikacijo in izolacijo okuženih. To vsekakor pripomore k zagotavljanju varnega šolskega okolja in k temu, da so šole odprte.«

Učenci na daljavo brez videokonferenc, le z gradivi

Otrokom, ki obiskujejo obšolske dejavnosti, učiteljice podpišejo evidenčni list, s katerim otroci dokazujejo, da so se samotestirali in da so negativni. Ali je res podpisana učiteljica, ne more preveriti nihče. V veliko obšolskih dejavnostih ga sploh ne zahtevajo in tako se otroci, ki zaradi nestrinjanja staršev z ukrepi šole ne obiskujejo, srečajo s sovrstniki tam. Čeprav je evidenčni list dovolj za obšolske dejavnosti, kjer je skupaj veliko otrok tudi iz različnih šol, pa samotestiranje ne šteje za pogoj PCT. Zakaj ne, nam z ministrstva za zdravje še niso odgovorili.