Neomejen dostop | že od 9,99€
Ko se je pred tremi meseci Igor Kadunc, gost tokratne epizode podkasta Moč politike, odločil odstopiti s funkcije direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA), je – kot je potrdil – navedel, da bo imel več časa za ukvarjanje z RTV Slovenija. »S tem sem mislil, da bi lahko, če bi kdo želel, pomagal tudi RTV Slovenija. Če pa ne, pa lahko pišem pripombe na delovanje organov,« je navedel Kadunc in dodal, da je bil vseskozi namen voditi STA le pol leta ali leto dni.
Novi zakon o STA, ki ga je ta teden ministrstvo za kulturo poslalo v javno razpravo, naj bi odpravil največje pomanjkljivosti prejšnjega. Bo torej vseboval varovalke za morebitno prihodnjo samovoljo oblasti, zaradi česar je STA leto dni ostala brez financiranja? V bistvu se že z dosedanjim to ne bi smelo zgoditi. »Problem sedanjega zakona je, da ne definira na ustrezen način javne službe,« je ocenil in pritrdil, da gre zakon v pravi smeri in da so v delovni skupini – v njej je bil tudi sam – dosegli, kar so pred dvema letoma mislili, da je treba spremeniti.
Vlada je z navedbami, da bo iz javnega zavoda umaknila politiko, pred enim letom sprejela novelo zakona o RTV Slovenija, a četverica dolgoletnih sodelavcev RTV (Marjan Kralj, Marjan Lah, Boris Bergant in Zoran Medved) meni, da je prav ta novela, ki je vzpostavila štiričlansko upravo, svet zavoda in finančni odbor, postavila še dodatno oviro za učinkovito vodenje in upravljanje. Se strinja? Ali so težava ljudje na položajih? Že od začetka je bilo slišati o nesoglasjih v štiričlanski upravi, nato še o nesoglasjih s svetom zavoda. Odstopili so trije od štirih začetnih članov uprave.
Kadunc pravi, da se mu ne zdi tako velik problem sistem, ampak sama izvedba, torej ljudje ... Kritičen je tudi do sveta zavoda. A poudarja, da je to drugi ali tretji najtežje vodljivi sistem – prvi je UKC Ljubljana, drugi UKC Maribor, tretji pa že RTV Slovenija, saj morajo biti zaposleni ustvarjalci po svoji integriteti oziroma značaju taki, da verjamejo vase. Opravka imaš z vodenjem grozljive količine individuumov, ki mislijo, da so oni tisti, ki vedo, kako bi moralo biti, pravi in dodaja, da problemi nastajajo, če želiš z vrha navzdol spreminjati. »Treba je dobiti soglasje določene večine ljudi, da se kaj spremeni.«
Kaj pa meni o tezi, ki se sicer pojavlja vse pogosteje, da RTV Slovenija ni več pomoči, da bi jo morali ukiniti in na novo vzpostaviti? »To je kar fajn ideja ... Lahko se znebiš vseh, o katerih misliš, da niso pravi. Ne vem sicer, kdo bi to presojal ... Ima pa ta teza eno strašno napako. /../ Vsak dan imamo program, ki se začne že zjutraj. Vsi pričakujejo, da so novice čim prej, da je Dnevnik, da so Odmevi ... Kdo bo to delal, če podjetja ni več? Ta ideja je, da rečem, idiotska,« pravi Kadunc, a dodaja, da to ne pomeni, da se ne bi bilo treba pogovarjati o tem, kaj bi glede na opredelitve morali početi, nato pa na podlagi tega izračunati tudi, koliko denarja za to potrebujemo.
Nismo mogli niti mimo (ne)upravičenosti zahtev, naj na Kolodvorski najdejo še notranje rezerve pred zvišanjem RTV-prispevka, in možnosti za spremembo načina financiranja. Kadunc je glede tega jasen: le odločitev je treba sprejeti, referendum, ker gre za davke, ni mogoč. Odgovoril pa je tudi na vprašanje, ali bi moral biti novi predsednik uprave »zunanji človek« in ali se bo sam prijavil na razpis, ki naj bi ga svet zavoda objavil še ta mesec. Pravi, da so mu številni svetovali, naj javnost s svojim odgovorom pusti še čakati ...
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji