Kardum: Sistem na RTVS preprosto »zaciklan« in srhljivo samozadosten

Eden od štirih članov uprave RTV Slovenija Simon Kardum je na zadnji delovni dan letošnjega leta odstopil in v svoji odstopni izjavi potrdil neuradne informacije o razkolu v upravi.

Kot je znano, se tako on kot delavski direktor Franci Pavšer nista strinjala s ključnimi dokumenti za prihodnje leto, ki predstavljajo precejšnje programske reze. Prevladal je tako glas predsednika uprave Zvezdana Martića, ki mu je kompromisno verzijo finančnega in programsko-produkcijskega načrta potrdil tudi svet zavoda.

Na Kolodvorski napovedujejo iskanje novega člana uprave. Svetniki pa bodo pred njegovim potrjevanjem, ki ga bo predlagal Martić, zagotovo morali premisliti tudi o besedah Karduma. V svoji odstopni izjavi jih je namreč opozoril tudi na nepripravljenost na spremembe znotraj RTV Slovenija in Martićevo vodenje uprave. »Dolžan sem še odgovor na vprašanja svetnikov o razkolu in neenotnosti v Upravi. Vprašanje bi se v bistvu moralo glasiti drugače: ali je možno v ekipi sodelovati z vodjo, ki se ne zmeni za svoje moštvo? Odgovor je preprost: ne,« se je Kardum odzval na debato na zadnji seji sveta zavoda, kjer so upravo opozarjali na nujnost boljšega sodelovanja.

Martić je kasneje na novinarsko vprašanje o njihovi neenotnosti odgovoril, da ni nič narobe, če se kdaj ne strinjajo.

Kardum je poleg vsebinskih in postopkovnih napak pri sprejemanju finančnega in programsko-produkcijskega načrta opozoril tudi na to, da je sistem na RTV Slovenija preprosto »zaciklan« in srhljivo samozadosten. »Predpostavka je jasna: to je hiša samih genijev. Posledice so tudi jasne, naštel jih bo samo nekaj: najvišja povprečna starost zaposlenih; najvišji odstotek zaposlenih za nedoločen čas, največje število zaposlenih na vodilnih delovnih mestih (167), največje število zaposlenih na uredniških delovnih mestih (387). Primerjave so evropske,« je med drugim zapisal in navedel še dva porazna podatka, zgolj za primerjavo s slovenskim javnim sektorjem in primerljivim, kulturnim in informativnim sektorjem, ki demantirajo na pamet izrečene besede o prenizkih plačah v tem »nekaj posebnega« javnem zavodu. Osnovne bruto plače so na RTV Slovenija višje, prav tako je višji delež odhodkov za plačilo dela (z dodatki, ki jih sicer javni sektor ne pozna). V zadnjih letih gre krivulja le navzgor, zato lahko že danes napove, da bo čez nekaj let dovolj denarja le še za plače (če bo država milostna s soglasji na zadolževanje). Program, javna služba, javni interes, kaj je že to? Stroškovno mesto? Variabila?

Najhujše spoznanje, ki ga je uspel izvleči iz vpogleda v kadrovsko sliko zavoda, pa je po njegovih besedah neposredno povezano z daj-dam internimi razpisi po načelu rotacij enih in istih obrazov: več kot polovica zaposlenih na Televiziji Slovenija nima primerne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, takih je na Radiu Slovenija tretjina.

Političnim odločevalcem in javnosti pa je sporočil, da hiše ni potrebno uravnoteževati. V toliko desetletjih se je uravnotežila kar sama. V povprečnost. Tudi cenzorski posegi niso potrebni, saj se je večina zaposlenih že zdavnaj sprijaznila s samocenzuro. Naj ob tem le spomnim na interno raziskavo mnenja med zaposlenimi iz leta 2014. Rezultati so bili naslednji. Za spremembe: 10 odstotkov. Absolutno proti spremembam: 16 odstotkov. Ostali žalujoči: 74 odstotkov.