Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Premier ob prazniku: Slovenija svoj pečat pušča tudi onkraj našega planeta

Na predvečer dneva državnosti so se na prehojeno pot Slovenije v 33 letih od osamosvojitve ozrli tudi bivši predsedniki republike.
Premier Robert Golob s spremljevalko Tino Gaber ob prihodu na proslavo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Premier Robert Golob s spremljevalko Tino Gaber ob prihodu na proslavo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
STA
25. 6. 2024 | 07:07
25. 6. 2024 | 08:53
13:56

Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu državnosti zapisal, da »mineva 33 let, odkar smo se namenili iti po poti državnosti. Naredili smo korak, ki ni bil brez tveganja, a bili smo pogumni in odločeni, da želimo živeti drugače. V svobodni družbi, ki bo temeljila na človekovih pravicah, vladavini prava, predvsem pa na solidarnosti in medsebojnem spoštovanju.«

Praznujmo ponosno, je še dodal Golob. »Vse, kar smo v tem času dosegli kot posamezniki, kot narod in kot država, se prepleta v uspešno zgodbo. Naš ugled v mednarodni skupnosti raste, kar dokazujeta nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN ter vloga naše države pri mirovnih prizadevanjih v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Prepoznavni smo tudi po svoji zavezanosti trajnostnemu razvoju, ohranjanju narave in turistični odličnosti. Življenje v Sloveniji je varno. Smo družba znanja, tuje naložbe z visoko dodano vrednostjo se vrstijo. Gospodarska rast je stabilna, raven inflacije smo uspešno spustili pod povprečje EU, brezposelnost pa je na zgodovinsko nizki ravni. V času te vlade sta se dvignili tudi pokojnina in minimalna plača.«

Milan Kučan, Borut Pahor in Janez Janša na včerajšnji državni proslavi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Milan Kučan, Borut Pahor in Janez Janša na včerajšnji državni proslavi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Premier je dodal, da pa država niso le številke – gradimo jo ljudje: »V tem času smo zrasli tudi kot družba. Naši športniki s svojimi dosežki žanjejo občudovanje vsega sveta. Slovenski umetniki bogatijo našo kulturo z vrhunskimi stvaritvami, znanstveniki pa s svojim znanjem doma in po svetu pomembno prispevajo k razvoju na številnih področjih raziskovanja. Čeprav po številu prebivalcev nismo velika država, vedno znova dokazujemo, da lahko tekmujemo z velikimi, izjemnimi vizijami. In vedno lahko sežemo še više. Da, tudi v vesolje. Pred tednom dni je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. Našim podjetjem in raziskovalnim ustanovam so se s tem odprla nova prostranstva mednarodnega sodelovanja, Slovenija pa bo svoj pečat odslej pustila tudi onkraj našega planeta.«

Vse to me navdaja s ponosom in zavedanjem, da smo skupnost, ki se ne boji izzivov, je še zapisal Robert Golob ob dnevu državnosti: »Leta 1991 smo se odločili za pot samostojnosti in bodimo ponosni na to, kar smo dosegli. Naj bo ta dan simbol našega skupnega navdušenja nad ustvarjanjem priložnosti in sprejemanjem modrih odločitev za boljši svet. Ob državnem prazniku, dnevu državnosti, vam želim predvsem miru in blaginje. Uspehi, ki plemenitijo našo državo, pa naj nam služijo kot navdih za vse, kar lahko dosežemo skupaj. Srečno, Slovenija in lepo praznuj!«

image_alt
Predsednica republike: Naša ljubezen do domovine mora biti vključujoča

Na predvečer dneva državnosti so se na prehojeno pot Slovenije v 33 letih od osamosvojitve ozrli tudi bivši predsedniki republike. Da smo na doseženo gotovo lahko ponosni, sta ob tem ocenila Danilo Türk in Borut Pahor. »Lepo je v naši domovini biti mlad,« pa je hudomušno pripomnil prvi predsednik republike Milan Kučan.

Medtem ko je bil Kučan na predvečer dneva državnosti, ko so ob osrednji državni proslavi na Kongresnem trgu v Ljubljani potekale še druge slovesnosti, skop s komentarjem ob obletnici samostojne države, sta bila bolj gostobesedna njegova naslednika na čelu države Türk in Pahor.

Türk je ocenil, da smo po 33 letih gotovo lahko ponosni na državo, vprašanje pa je, ali smo lahko ponosni na oblast, ki vlada v državi. Kot je dejal, nastajajo »zelo neprijetni zastoji«, skrbijo predvsem številne stavke, ki jim ni videti konca. Meni, da bi morala vlada poskrbeti, da se omenjeni stavkovni procesi končajo in se doseže sporazum.

Tudi situacija v svetu je po njegovi oceni zaskrbljujoča. Svet je v težkih trenutkih, nova velika vojna je popolnoma mogoča. "Še vedno pa je možno to vojno preprečiti. Zdaj bi bilo treba resnično storiti vse, da se prepreči drsenje v svetovno vojno," je poudaril.

Türk meni, da je Slovenija kot država vedno pripravljena na izzive, ki so pred njo, drugo pa je vprašanje političnega trenutka in ljudi, ki so v danem trenutku na položajih odločanja. »Sedanja oblast bi morala poskrbeti, da prihaja do odločitev, ki so pravočasne, kvalitetne, ki peljejo državo naprej. Zastoji, ki jih vidimo, so predolgi,« je izpostavil.

Milan Kučan na državni proslavi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Milan Kučan na državni proslavi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ob rojstnem dnevu države je Sloveniji zaželel, da bi prišlo do notranje pomiritve, ne v smislu zgodovinskega razkola levice in desnice, temveč občutka, da pripadamo zreli skupnosti, da je marsikaj storjenega, doseženega. V luči tudi mednarodnih razmer pa je ocenil še, da ima vsak narod pravico sanjati o lastni državi, vprašanje pa je, ali si je vsak narod sposoben izboriti državnost. »Slovenija si je državnost izborila, Sloveniji ni bilo nič poklonjeno. Državnost smo si morali izboriti in generacija, ki je to naredila, zasluži spoštovanje,« je sklenil Türk.

Bivši predsednik Pahor pa je ocenil, da imamo Slovenci, gledano z zgodovinske razdalje, vse razloge, da smo ponosni na prehojeno pot. "Ampak kot ambiciozen narod si zastavljamo vprašanje, ali ne bi lahko bili boljši," meni. Sam prelomno spremembo, ki si jo Slovenija zasluži v prihodnosti, vidi v razmahu podjetništva.

Navijači s slovenskimi zastavami v Cerkljah leta 2020. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo
Navijači s slovenskimi zastavami v Cerkljah leta 2020. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo

»V 33-letni zgodovini nekako tega nismo znali narediti ali pa morda tudi nismo hoteli. Na začetku, v devetdesetih letih smo se nekako zanesli, da s postopnimi koraki lažje in več dosežemo, kot če bi šli v bolj prelomne spremembe. 33 let kasneje se kaže, da potrebujemo prelomne spremembe. Prej, ko jih bomo dali pod streho, bolje bo,« je izpostavil Pahor.

Čestitke Sloveniji tudi z vrhov parlamentarnih strank

Na predvečer dneva državnosti so Sloveniji in njenim državljanom ob 33. obletnici osamosvojitve čestitke izrekli tudi v vodstvih parlamentarnih strank. V strankah koalicije so med drugim poudarili dosežen mednarodni ugled države, v strankah opozicije izpostavljajo praznovanje prehojene poti do lastne države. Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ob robu ponedeljkove osrednje državne proslave čestital vsem, ki se "»ega največjega praznika Slovencev veselijo z radostjo v srcu«.

»Slovenija je samostojna, tega ni možno zanikati. Muzeji se lahko ukinejo, prazniki tudi, ne more pa se zanikati slovenske osamosvojitve,« je izpostavil. Slednja je bila po njegovih besedah vrhunec hotenj po lastni državi v zgodovini slovenskega naroda. »Veliko sijajnih dogodkov imamo prej, vendar se noben ni iztekel v to končno dejanje in naša generacija je bila deležna te milosti in veseli smo, da ji pripada,« je dejal.

Ob vprašanju sprave ter preseganja delitev med desnim in levim političnim polom pa je dejal, da ne gre za bipolarnost med levim in desnim polom, temveč za razliko med »tistimi, ki smo se za Slovenijo borili in tistimi, ki jim nikoli ni bila intimna opcija«. »Ta razlika oziroma razpoka je dobivala razne politične pospeške, ampak slovenska osamosvojitev je uspela in tudi tranzicija bo enkrat končana,« je sklenil Janša.

Janez Janša s soprogo Urško Bačovnik Janša na sinočnji proslavi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Janez Janša s soprogo Urško Bačovnik Janša na sinočnji proslavi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Predsednik opozicijske NSi Matej Tonin pa je poudaril, da je dan državnosti rojstni dan domovine, naše matere. Te vedno praznujemo skupaj, tudi če so bratje in sestre razdeljeni, je ponazoril. »Praznujemo stvari, ki nas povezujejo, ki nas družijo, naše razlike in slabe stvari poskušamo potisniti stran,« je dejal. Obenem je ocenil, da bi bil že čas za dosego sprave, saj slednjo dosežejo vsi močni in povezani narodi, pokop mrtvih ne glede na stran, ki so ji pripadali, pa je civilizacijska norma.

Ob prazniku Slovenije je državljanom še sporočil, da se je treba veseliti lepih stvari, videti predvsem dobro ter se osredotočiti na tisto, kar povezuje in združuje.

Podpredsednik koalicijske SD in evropski poslanec Matjaž Nemec pa je poudaril, da smo lahko ponosni na lastno državo, ki je mednarodno uveljavljena in spoštovana. Tudi v Evropskem parlamentu lahko govorimo slovenski jezik in sooblikujemo ne samo slovensko, ampak tudi evropsko prihodnost, je spomnil. »Mogoče smo prva generacija, ki živimo to realnost in dajmo to realnost čuvati za otroke, ki prihajajo za nami,« je izpostavil.

Tudi ponedeljkova osrednja država proslava je po njegovih besedah spomnila na izjemne talente v državi. Meni, da se državljani premalokrat spomnimo, kako lepo je imeti državo, za katero so se stoletja borile mnoge generacije. Prevečkrat smo zazrti v preteklost in premalo osredotočeni na prihodnost, je še ocenil in Sloveniji zaželel, da bi njeni državljani živeli v miru in spoštovanju.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko pa je državljanom zaželela, da se bi večkrat spomnili, zakaj smo se odločili za pot do samostojne države, in kakšno je bilo leta 1991 sporočilo ljudi. Sama ocenjuje, da je bila to pot k miru, sobivanju, solidarnosti in spoštovanju. Vmes se je zgodilo marsikaj, a smo hkrati tudi zgradili državo, ki ima mednarodni ugled in je suverena, je spomnila. »Želim si, da bi ponotranjili naše uspehe, vse kar imamo dobrega, se tudi večkrat pohvalili z uspehi naše države, športnikov, kulturnikov, umetnikov, znanstvenikov, podjetnikov, vseh, ki gradijo našo družbo,« je izpostavila Asta Vrečko.

Politična sprava v državi pa bo po njeni oceni nastopila tisti trenutek, ko se ne bo več zlorabljalo zgodovinskih dogodkov za aktualno politično obračunavanje. »Mislim, da si tega želijo tudi ljudje, od politike želijo odgovorno držo in pogled v prihodnost,« je sklenila.

Slovenija je sicer dan državnosti že v ponedeljek obeležila s številnimi slovesnostmi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Slovenija je sicer dan državnosti že v ponedeljek obeležila s številnimi slovesnostmi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

33 let od osamosvojitve

Slovenija praznuje dan državnosti in s tem obeležuje 33 let od osamosvojitve, ko je takratna skupščina sprejela ključne osamosvojitvene dokumente. Večina slovesnosti in osrednja državna proslava so potekali že v ponedeljek, danes pa svoja vrata odpira tudi predsedniška palača, kjer bo obiskovalce pozdravila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Obiskovalci predsedniške palače si bodo ob današnjem dnevu odprtih vrat lahko pod strokovnim vodstvom uslužbencev protokola ogledali delovne in protokolarne prostore urada predsednice republike.

V počastitev državnega praznika bo pred predsedniško palačo med 9. in 16. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Pirc Musarjeva pa bo dopoldne na ljubljanskih Žalah položila tudi venec pri Pomniku padlim v vojni za Slovenijo '91.

Slovenska zastava. FOTO: Roman Šipić/Delo
Slovenska zastava. FOTO: Roman Šipić/Delo

Slovenija je sicer dan državnosti že v ponedeljek obeležila s številnimi slovesnosti, vrhunec prireditev je bila tudi letos osrednja državna proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zbrane je nagovorila predsednica republike, ki je ob tem spomnila, da časi pred osamosvojitvijo niso bili lahki, a smo znali videti svetlo prihodnost. Zdaj so na obzorju temni oblaki, nanje moramo biti pripravljeni, a prebrodimo jih lahko le skupaj. Zato moramo vsak dan dokazovati, da smo skupnost, je pozvala.

Na slavnostnih sejah sta se sestala tudi državni zbor in državni svet.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 33 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije - Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.

Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, kjer je tedaj zaplapolala tudi slovenska zastava.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine