Predsednica republike: Naša ljubezen do domovine mora biti vključujoča

Časi pred osamosvojitvijo niso bili lahki, a smo znali videti svetlo prihodnost, je na proslavi ob dnevu državnosti poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zdaj so na obzorju temni oblaki, nanje moramo biti pripravljeni, a premagamo jih lahko le skupaj. Zato moramo vsak dan dokazovati, da smo skupnost, je pozvala.

Predsednica republike je v slavnostnem nagovoru na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti poudarila pomen skupnosti. Zgledi vlečejo, in ko oblast ne zna ali ne zmore izboljšati nesprejemljive slike družbe, mora navdih iskati zunaj pisarn, je dejala. Spomnila je na delo številnih organizacij in programov, ki vsak dan delajo za olajšanje življenja revnim, nemočnim, izključenim in marginaliziranim. »Njihovo skupno sporočilo je kratko: če ni sočutja do sočloveka, ni skupnosti,« je poudarila Pirc Musarjeva.

Skupnost pa je po njenih besedah prava in trajna le, če vanjo iskreno verjamemo in se na vsak njen del, tako javni kot zasebni, lahko vsak trenutek zanesemo. »Skupna značilnost tako javnega kot zasebnega sektorja je, da oba dolgujeta državi. Dolgujeta naši skupnosti. Ta je naredila veliko, da nam je bolje,« je opozorila.

»Zagotoviti moramo, da se javni sektor ne izrodi v en sam velik tržni proizvod. Ponotranjiti moramo, da moč skupnosti lahko razvijamo le z razumevanjem potreb zasebnega sektorja, z zavedanjem, da davki niso nebodigatreba,« je pozvala. Meni, da se mora vlada še več pogovarjati z javnim sektorjem in tudi gospodarstveniki ter poskušati najti rešitve, ki bodo omogočile napredek gospodarstva in s tem skupnosti.

Poudarila je, da odrekanje delu gospodarstva za blagostanje družbe ni komunistična retorika, temveč naložba v kakovost in varnost. »Napredna in varna družba je družba, ki se odloči, da odpravi revščino, vlaga v znanost, izobraževanje in kulturo, vsem dostopno zdravstvo ter v razvoj okolja za svobodno ustvarjanje in podjetništvo,« je dejala Pirc Musarjeva. Spomnila je tudi na solidarnost Slovencev, vizija slednje pa je na nikogar v Sloveniji gledati kot breme v družbi.

Moč skupnosti je tudi v njenem odnosu do zgodovine, je izpostavila. Slovenska preteklost je napisala veliko lepih poglavij, a zdi se, da je Slovenija še vedno v krču, v primežu dogajanj prejšnjega stoletja. »Iz tega krča se moramo končno in dokončno izviti,« je poudarila predsednica republike.

Čas za dostojen pokop

Ob zavedanju, kako zelo smo se borili za samostojno državo, je po njenih besedah nujno tudi zavedanje, da v zgodovini boja za samostojnost ni bilo vse samo lepo. Na izjemni boj je namreč padla »globoka senca tragičnih povojnih zunajsodnih pobojev«. Zato je prepričana, da je ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne čas za dostojen pokop vseh Slovenk in Slovencev ter drugih, ki do zdaj niso imeli pravice do groba. »Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom,« je pozvala.

Hkrati pa je dejala, da je v državi še vedno premalo zavedanja, kako je naša dežela postala država, ki aktivno soustvarja mednarodno skupnost. »Naša moč ni v orožju. Naša moč ni v finančnem vplivu. Črpamo jo iz naših vrednot. To je moč besede, ki nam daje samozavest, da takrat, ko je treba, nismo tiho.«

V nagovoru je tako spomnila še, da slovenska himna slavi slovenski narod, a tudi svet. V njenih verzih je duh ustanovne listine Združenih narodov in združene Evrope. »To zajame bistvo našega domoljubja in prizadevanja za blaginjo. Blaginjo vseh, dostojanstvo vseh,« je poudarila.

Pozvala je, da naj Slovenija ob temnih oblakih na obzorju postane resnična, vključujoča skupnost, ki verjame v solidarnost, spoštuje naravo in okolje, v katerem se razvija ter je odločna samozavestno uveljavljati in zagovarjati svoje interese in v ustavo zapisane vrednote. »Taka Slovenija bo spoštovana doma in v tujini. Taka Slovenija ne bo nikoli na napačni strani zgodovine,« je sklenila Pirc Musar.

Slavnostnemu nagovoru predsednice je sledil umetniški del državne slovesnosti z naslovom Devetdeseta pod taktirko režiserja Igorja Zupeta in scenografa Marca Juratovca, ki v ospredje postavlja desetletje, zaznamovano z doseganjem osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanjem državne samostojnosti.

Osrednje državne proslave na Kongresnem trgu v Ljubljani, s katero letos zaznamujemo 33. obletnico sprejetja ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se poleg Nataše Pirc Musar udeležili tudi drugi predstavniki državnega vrha, med njimi premier Robert Golob, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik DS Marko Lotrič. Med udeleženci je tokrat tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.

Prav tako so se je ob nekdanjih najvišjih predstavnikih države udeležili sedanji predstavniki različnih državnih ustanov, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja.

Lotrič ob dnevu državnosti: Slovenci moramo biti hvaležni za svojo državo

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je na slavnostni seji DS pred torkovim dnevom državnosti poudaril, da moramo biti Slovenci veseli in hvaležni, da smo med srečnimi narodi, ki lahko živijo v svoji državi in v miru. Nekateri številnejši narodi tega privilegija namreč nimajo, prav tako ni vsem omogočena temeljna pravica do samoodločbe.

V nagovoru je dejal, da so številni narodi še danes preganjani. Diskriminacije narodov in posameznih skupnosti so še vedno dogajajo. Politični sistemi, v katerih ima ali želi imeti vlada popoln nadzor nad vsemi vidiki javnega in zasebnega življenja, žal niso del zgodovine, je povedal.

Spomnil je, da je bilo nastajanje nove države proces. »Veliko korakov je bilo narejenih in veliko prizadevanja je bilo potrebnega, da smo Slovenci prišli do trenutka, ko se je vse združilo v eno in so sanje številnih generacij Slovencev postale resničnost,« je poudaril.

Kot ključni dogodek v slovenski zgodovini, ki je privedel do razglasitve samostojne države Slovenije, je navedel plebiscit za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Ta je združil Slovence okoli skupnega cilja ter želje po samostojnosti in neodvisnosti.

Dotaknil se je tudi nalog državnega sveta in ocenil, da so državne svetnice in svetniki v dosedanjem mandatu opravili pomembno delo. Predvsem si prizadevajo za obuditev ustanovitve pokrajin, kot jih nalaga ustava.

Jutri v predsedniški palači dan odprtih vrat

Nataša Pirc Musar je danes v predsedniški palači gostila tudi svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. Na sam dan državnosti, v torek, pa je v predsedniški palači dan odprtih vrat.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, zaznamujemo dogodke pred 33 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.