Tudi v četrto, kot kaže, ne bo šlo rado

Vse kaže, da bo tudi četrti poskus imenovanja naslednika ustavne sodnice Dunje Jadek Pensa spodletel. Predstojniku Pravnega inštituta pri ZRS Koper Roku Svetliču, ki ga je državnemu zboru po Andražu Teršku, Anžetu Erbežniku in Janezu Kranjcu v imenovanje predlagal predsednik republike Borut Pahor, lahko koalicija zadostno podporo – vsaj 46 poslanskih glasov – zagotovi le s pomočjo vseh poslancev SNS, obeh manjšincev in poslancev Desusa, a se neuradno govori, da utegne danes poleg zaradi bolniškega dopusta odsotnega vodje Franca Jurše manjkati še Ivan Hršak.

Absolutna večina v tem primeru za Svetliča niti teoretično ne bo več dosegljiva.

Že od začetka mu niso naklonjeni v LMŠ, SD, Levici in SAB, po vložitvi kandidature pa so mu podporo umaknili še nepovezani poslanci. »Zaradi ničelne tolerance do nedotakljivosti človeškega življenja,« je dejala njihova vodja poslanske skupine Janja Sluga po tem, ko je Saša Zagorc, profesor ustavnega prava z ljubljanske pravne fakultete, izpostavil, da je Svetlič lani na posvetu o zakonu o tujcih govoril o tem, da »mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prestopanju državne meje«. Sam je zanikal te besede in pojasnil, da je govoril o katastrofičnih scenarijih, a teh ni legitimiral, »še manj pozival k nastopu katastrofičnega stanja«, ampak da je, nasprotno, pozval k prizadevanju, da se to ne zgodi.

Aleš Novak, predstojnik katedre za teorijo in sociologijo prava ljubljanske pravne fakultete, je tako kot pred njim že Zagorc v javnem pismu opozoril tudi na izobrazbeni profil Svetliča in na to, da po končani pravni fakulteti niti trenutka svoje poklicne poti ni preživel v dejavnem stiku z veljavnim pravom. Njegovo temeljno raziskovalno področje so namreč filozofija prava, etika, ontologija in nemška klasična filozofija.

Tudi znotraj koalicije, ki se do Svetliča javno nikoli ni opredelila, se je o njegovi kandidaturi pojavila skepsa, a jo je preglasila dilema, ki jo prinašajo bližajoče se volitve. Po teh se bodo karte spet premešale in glede na javnomnenjske ankete obstaja strah, da bo prihodnji kandidat svetovnonazorsko »bolj levo usmerjen«.

Če tokratni Pahorjev kandidat, pri izboru katerega je ponovno sledil bolj ko ne le odgovoru večine vodij poslanskih skupin, na tajnem glasovanju torej ne bo dobil vsaj 46 glasov, bo moral predsednik republike skladno z zakonom o ustavnem sodišču predlagati novega kandidata oziroma ponovno objaviti javni razpis. Na njem pa bi lahko glede na to, da v državnem zboru vlada pat pozicija, določil večtedenski rok zbiranja prijav. Tako bi se lahko zgodilo, da bi se z njim že močno približal prvemu možnemu datumu volitev.