Tudi Slovenci smo narod spuščenih pogledov

Vse več ljudi je prikovanih med štiri stene in na zaslone: na telefonih, prenosnikih, televizorjih, igralnih napravah in bralnikih e-knjig mnogi prebijejo tudi do 13 ur dnevno, kar ob koncu leta nanese 5000 ur, pod črto pa neverjetnih 34 let življenja. Posledice so dolgotrajne poškodbe oziroma bolečine v mišicah hrbta, vratu in ramen. Civilizacijsko bolezen, ki jo povzroča nenehna uporaba zaslonov, so nevrologi poimenovali sindrom sklonjene glave ali »mobi vrat«.

Raziskava skupine Velux o navadah in življenjskem slogu prebivalcev v osmih državah – poleg Slovenije so jo septembra lani  izvedli še na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Poljskem ter v Romuniji in Srbiji - ni spodbudna. Tudi v tem delu Evrope so ljudje razdvojeni med tehnologijo in naravo, civilizacijski napredek jih je zaprl med štiri stene in kljub želji po naravi še naprej večino časa na delu in doma preživijo v zaprtih prostorih in sklonjenih glav nad zasloni – številni tudi po 13 ur dnevno.

Otroci in mladina so »mobi vratu« izpostavljeni še bolj kot odrasli. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Čeprav celo 67 odstotkov Slovencev, zajetih v raziskavo, meni, da preveč časa preživijo pred zasloni telefona ali računalnika, 94 odstotkov pa se strinja, da je treba nadzorovati čas, ki ga pred zasloni preživijo njihovi otroci, in se jih velika večina zaveda tudi vse bolj površnih odnosov med ljudmi na rovaš tehnologije, tempo življenja očitno ne dopušča, da bi slabe »navade« popravili. Namesto vse več časa v naravi še vedno preživljamo večino dneva med štirimi stenami, ugotavlja raziskava. Pri tem najslabše kaže Poljakom, Madžarom in Čehom: 35 odstotkov prvih, 31 odstotkov drugih in vsak deseti Čeh so med tednom v naravi manj kot uro.

Brez aplikacije celo vreme težko predvidimo

Med Slovenci jih sicer le slaba polovica ocenjuje, da ima premalo stika z naravo; a je to hkrati najnižji odstotek med vprašanimi. Na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji se tega, denimo, zaveda okrog 80 odstotkov vprašanih. Na prostem preživi manj kot uro na dan skoraj tretjina Slovencev, prav tako tretjini pa le uspe pobeg v naravo za eno do dve uri na dan; med tednom so rezultati slabši.

Vse slabše je tudi z otroki in mladino, ki spuščenih glav, na virtualnih dvoriščih, po mnenju odraslih vpršanih prav tako preživijo preveč časa. Avtorji raziskave dvomijo, da bodo v odraslosti opazili, da na drevesu pred njihovo hišo, denimo, ni ptic, saj že zdaj 40 odstotkov odraslih od 10.000 vrst pozna le pet vrst ptic, od 60.000 drevesnih vrst pa največ deset. In kdaj so vprašani nazadnje pogledali v nebo? Polovica se jih ne more spomniti, tri četrtine Čehov in Slovakov pa ne z pozna niti ene vrste oblakov.

A tudi ko smo zunaj, več pozornosti namenjamo zaslonom namesto okolici, ugotavlja raziskava. Slovenci nismo izjeme. Le nekaj ​​več kot polovica jih je v zadnjem tednu raziskave pogledala v nebo: vsak deseti je prepoznal le eno ali dve vrsti ptic, okoli 40 odstotkov pa je prepoznalo največ pet vrst dreves.

Današnji odrasli priznavajo, da brez aplikacij težko predvidijo vreme, ozvezdja so jim sploh tuja, težave pa imajo tudi pri navezovanju stikov: ti so največja težava za Romune, kar sta priznali dve tretjini vprašanih, najmanj pa se zdijo prizadeti Čehi. Da so odnosi med ljudmi plitvejši, meni 89 odstotkov vprašanih Slovencev.