Slovenska zveza psihoterapevtov opozorila na duševne stiske otrok

Strokovna skupina Slovenske krovne zveze za psihoterapijo je opozorila na večanje deleža otrok in mladostnikov, ki zadnje leto v obdobju epidemije covida-19 doživljajo duševne stiske. Izrazila je zaskrbljenost nad tem, da bodo takšne stiske pustile trajne posledice. V ta namen je izdala tudi nekaj priporočil za udeležence v šolskem procesu.

»Večmesečnemu zanikanju dejstva, da se je velik delež otrok in mladostnikov tekom šolanja na daljavo tako ali drugače izgubil pred zasloni, se v zadnjih mesecih sproščanja ukrepov pridružuje nevarno pričakovanje, da je zamujeno mogoče nadoknaditi brez posledic ter tako nadaljevati šolanje in življenje nasploh znotraj tirnic normalnosti, kot da se ni nič zgodilo. Odločevalci niso dovolj upoštevali izrednosti razmer. Vztrajajo v prepričanju, da bodo pod pritiskom 'zdrži še malo' otroci in mladostniki kompenzirali zamujeno in izgubljeno,« so poudarili v zvezi.




 
Zaskrbljeni so nad togostjo šolskega sistema, poudarili so, da ta ostaja zaprt v kalupu običajnega šolskega leta. Opozorili so, da so otroci in mladostniki v procesu šolanja od doma v zadnjih mesecih vse težje sledili pouku, prizadela jih je izolacija od vrstnikov, dodatno pa jih je obremenilo tudi dodatno delo za računalnikom.



»Več poskusov samomora, samopoškodovalnega vedenja, povečanja uživanja psihoaktivnih snovi ipd. so zgolj vrh ledene gore, skrb vzbujajoče pa so tudi ostale posledice 'nenormalnega' šolskega leta. V našem delu se srečujemo z najstniki, ki se soočajo s hudimi stiskami, kar pa ne zajema samo otroke, ki so imeli težave že prej, ampak tudi predhodno dobro funkcionalne otroke in mladostnike,« so zapisali.

Ob tem so opozorili tudi na domnevno zavajajočo statistiko. »Jeseni bodo predstavljeni odstotki 'uspešnosti' šolajočih se otrok in mladostnikov in na ta način bodo stiske najranljivejših, njihov obup in tesnobe, zanikane v obliki statistike. Pristojni bodo razloge za slabo statistiko iskali drugje, v težavah z odvisnostmi, v nepravilnem delovanju družinskih sistemov, na ta način pa bodo preložili odgovornost iz družbene ravni v individualno domeno, kar pomeni, da bo posameznik zaznamovan s krivdo za 'lasten' neuspeh,« so poudarili.



Zato so pozvali udeležence v šolskem procesu, da se držijo določenih napotkov. Med drugim so svetovali, naj se učitelji držijo minimalnega števila ocen pri določenem šolskem predmetu. Po njihovem mnenju je koristna tudi prilagoditev pogojev za prehod v višji razred in prilagoditev ter dodatni rok popravnih izpitov. Prav tako so pozvali k spremembi pogojev za prehod v višji razred, ki bi lahko omogočali tudi prehod z določenim številom nezaključenih ali negativnih ocen. Staršem so priporočili, da ob zaključku šolskega leta z otroki vzpostavijo varno in povezovalno vzdušje pred storilnostno naravnana pričakovanja glede šolskega uspeha.

»Naš dopis je poziv k streznitvi: kot ni možno pričakovati, da bodo delavci v enem tednu naredili normo enega meseca, tega ne moremo in si ne smemo dovoliti pričakovati od otrok in mladostnikov,« so še poudarili.