Tudi ameriški delavci na slovenski minimalni plači

Z januarskim zvišanjem minimalne plače na 1024,24 evra bruto oziroma na 736 evrov neto je Slovenija med 21 državami EU pristala na spodobnem osmem mestu. A minimalna plača, pravi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, bi morala biti glede na določilo zakona o 20-odstotnem dvigu nad minimalne življenjske stroške še višja. Kdaj bo, ni jasno, saj ministrstvo za delo po Jerkičevi novega izračuna stroškov še ni naročilo.



»Naslednjič bodo izračun pripravili verjetno šele čez dve leti,« dodaja Jerkičeva, ki je že  pred januarskim dvigom večkrat opozorila, da so bili minimalni življenjski stroški zadnjič izračunani leta 2017 po cenah iz 2016. Nova formula za izračun minimalne plače so namreč po novem življenjski stroški; minimalna plača mora biti najmanj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. »Izhajajoč zgolj iz inflacije so stroški, ki se pri izračunu uporabljajo, v višini 613 evrov prenizki. Ocena je, da bi morali biti okrog 700 evrov,« pojasnjuje Jerkičeva.  
 

»Minimalec« okrog polovice povprečne plače

 
Primerjava minimalne plače s povprečno kaže, da slovenski »minimalec« kljub povišanju predstavlja le dobro polovico povprečne plače. Po zadnjih uradno dosegljivih podatkih, to je za november 2020, je povprečna plača zaradi višjih izrednih izplačil in višjih dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, znašala 2027 evrov bruto. Slovenska minimalna plača se okrog polovice povprečne suče že nekaj let. Razmerje je bilo po podatkih Umarja najbolj ugodno leta 2013, ko je minimalna plača znašala 51,3 odstotka povprečne. Prav ta »vzdrževana polovička« je dovolj, da smo se približali cilju, ki so ga glede »pravične minimalne plače« postavili evropski sindikalisti.

Zavzemajo se, da bi minimalna plača dosegla polovico povprečne plače v posamezni državi. Povprečna bruto plača v Sloveniji je bila novembra po podatkih Sursa najvišja v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro; znašala je dobrih 3120 evrov. Gvido Novak, predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov, ki ne želi govoriti o minimalni plači, kot jo določa zakon, saj da je naziv zavajajoč, pravi, da so minimalne plače določene v kolektivnih pogodbah in da najnižja takšna plača obstaja v dejavnosti železniškega prometa; znaša 313 evrov bruto.


 

Pozitivne plati dviga

Jerkičeva ocenjuje, da so bile pritožbe delodajalcev pred januarskim dvigom minimalnih plač, češ da gospodarstvo tolikšnega pritiska ne bo zdržalo, pretirane: »Sama minimalna plača ni tak problem, kot so problem plačni sistemi pri delodajalcih. Marsikje bo dvig minimalne plače povzročil tudi dvig ostalih plač, kar je po naših ocenah pozitivno, zahteva pa seveda prilagajanje delodajalcev, kjer tega ne bi zmogli.« Jerkičeva napoveduje, da bo višja minimalna plača med drugim pospešila razvoj podjetij v avtomatizacijo, digitalizacijo in v iskanje novih produktov ali novih trgov. Morda bo kakšno od podjetij tudi prenehalo delovati, pravi, a hkrati  ocenjuje, da takih primerov ne bo veliko: »Na drugi strani bo dvig vseh plač spremenil tudi razmerje delitve rezultatov dela, nekaj več bodo dobili delavci, nekaj manj pa kapital. Če se bo situacija s covidom umirila, lahko že v drugi polovici leta pričakujemo precejšen obrat v pozitivno smer. Konec koncev je gospodarstvo tekoče dobivalo spodbude za ohranjanje delovnih mest.« Za primerjavo: enako minimalno plačo kot Slovenci so januarja prejemali tudi v ZDA.

Kaj pa naše sosede? Medtem ko v Italiji in Avstriji sistem najniže zajamčenih plač urejajo s socialnim dialogom in kolektivnimi pogajanji, je bila hrvaška minimalna plača v letošnjem januarju skoraj za polovico nižja od naše, trikrat nižja od nemške in celo štirikrat od luksemburške – a za dobrih 120 evrov višja od madžarske.

 
Na »minimalcu« v EU več žensk

Po podatkih Evropske komisije med prejemniki minimalne plače prevladujejo ženske, skoraj desetina prejemnikov pa se mora spopadati z revščino, ker minimalna plača zaposlenemu ne omogoča dostojnega življenja. Pri nas minimalno plačo dobiva med 42.000 in 60.000 zaposlenih – večinoma delajo v gospodarstvu. Realnega podatka o strukturi prejemnikov minimalnih plač, kot pravi Jerkičeva, od januarja letos, ko so bili iz minimalne plače izločeni dodatki, v Sloveniji nimamo. Toda glede na splošno dejstvo, da imajo ženske v povprečju nižje plače od moških, lahko sklepamo, da jih je tudi med prejemniki minimalnih plač več, dodaja.