Neomejen dostop | že od 9,99€
Na dan, ko je Robert Golob le dobil vlado, kot si jo je zamislil skupaj s koalicijskima partnerica SD in Levico, je prvak NSi Matej Tonin pisal svojim članom. Zatrdil je, da NSi v vladi Roberta Goloba ne bo, ker naj bi tako teptali temeljne vrednote države in zviševali davke. Še pred tem pa je navedel, da pod njegovim vodstvom stranka ne bo več v vladi, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša. Zakaj torej gre?
»So v položaju, ko jim ni treba nikamor. Gre predvsem za to, da iščejo recept, kako razširiti svojo volilno bazo, da bi lahko presegli rezultat sedanjih osmih poslancev, in to v senci SDS. Nove volivce torej iščejo na sredini, kar pa pomeni, da gre za ogrožanje svoje tradicionalne baze,« analizira profesor politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede Miro Haček in dodaja, da v tem smislu razume tudi pisanje prvaka NSi. V njem namreč odgovarja na očitke, ki jih širi SDS, da se je NSi »prodala« Robertu Golobu za nekaj mest v upravah državnih podjetij in nadzornih svetih ter da zato ne prispeva podpisov za preiskavo poslov Gen-I na Balkanu.
A Matej Tonin s prstom kaže na SDS in razkriva, da je pred dvema tednoma, 14. decembra, pisal predsedniku SDS in mu predlagal, naj popolnijo mesta v parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ (KNJF), ki jo vodi njihov poslanec Jernej Vrtovec, v zameno pa bodo oni prispevali podpise za parlamentarno preiskavo v zadevi Miloš Milovič. »Če nam to uspe, bomo šli v drugo fazo. Vi prevzamete parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, mi prispevamo podpise za parlamentarno preiskavo Goloba,« je predlagal Tonin, a mu Janša menda ni niti odgovoril.
SDS vztraja, da bi obe komisiji oziroma vsaj KNJF morala pripasti njim ter da naj Vrtovec odstopi. »Kar se gredo, je strel v obe koleni,« komentira Miro Haček tudi ob upoštevanju konteksta nesodelovanja pri pripravi morebitne interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. NSi je namreč naznanila, da jo bo napisala, a je Janez Janša podvomil o njeni smiselnosti, zato je vprašanje, ali bo sploh vložena. Za to je potrebnih vsaj deset podpisov poslancev.
Več sogovornikov nam je to držo opisalo kot nasprotovanje iz principa.
Pridobivanje nove baze na sredini pa NSi vse bolj otežuje tudi vse resnejši razmislek o novi stranki na sredini, ki bi bila vseeno pripravljena sodelovati s SDS. Janša za zdaj namreč z ničimer ne nakazuje, da bi v kratkem prepustil vodenje stranke komu drugemu. Izkupiček sredinskega pozicioniranja NSi bo tako vprašljiv, predvsem zato, ker so po besedah Hačka vse raziskave pokazale, da so njihovi volivci pravzaprav konservativni. Po programu – ne pa tudi vodenju – pa se po njegovih besedah stranka na političnem spektru uvršča bolj desno od SDS.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji