Toča se ne ozira na delovni čas letališča

Triinšestdeset občin na severovzhodu države lahko od jutri spet računa na letalsko protitočno obrambo. Nova kmetijska ministrica Irena Šinko bo danes podpisala pogodbo z izvajalcem, športnim društvom Letalski center Maribor, kjer so potrdili, da bodo od 10. junija znova operativni.

A prepozno. Tako kot vsako leto, saj je toča v tem delu države, pa tudi drugod, že klestila in ponekod popolnoma uničila pridelke. Jasmina Vidmar, Skupnost občin Slovenije: »Želimo, da država končno uredi pravne podlage za sistem protitočne obrambe, saj je zakon o sistemu obrambe pred točo iz leta 1979 popolnoma zastarel. Na nacionalni ravni moramo doreči, kakšen sistem obrambe pred točo bomo imeli v državi in kako ga bomo vzpostavili. Spremeniti bo treba tudi sistem financiranja.« Po obstoječem za stroške protitočne obrambe občine, vključene v sistem obrambe, prispevajo 65 odstotkov sredstev, 35 odstotkov pa država. Ta je letos izvajalcu protitočne obrambe namenila 40 tisoč evrov manj kot lani. Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor: »Stroški letenja pa gredo v nebo.«

Edini izvajalci protitočne obrambe v naši državi imajo težavo tudi z delovnim časom letališča Edvarda Rusjana, ki je poleti omejeno na čas med 8. in 17. uro, razen četrtkov, ko je zaradi čarterskih letov iz Italije odprto do 20. ure. »Toča ne pozna obratovalnega časa letališča,« opozarja Kralj, ki si želi, da bi Slovenija imela več kot le eno protitočno letalo. Po njegovem mnenju bi potrebovali vsaj tri letala in prav toliko centrov: poleg obstoječega v Mariboru za severovzhodni del države še center za obrambo proti toči na Dolenjskem in Primorskem. Želijo si tudi svoj radar, ki bi sliko osveževal vsaki dve minuti.

Najbolj učinkovita zaščita so varovalne mreže

Na Agenciji za okolje (Arso) obrambi pred točo z vnosom srebrovega jodida v točonosne oblake niso naklonjeni. »Mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, je enotno: domneva o vplivu umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Že v manjšem nevihtnem oblaku se namreč ob tvorbi oblačnih oziroma padavinskih kapljic in kristalov sprostijo ogromne količine energije. Zato je naivno pričakovati, da bi z vnosom majhnih – okoljsko še sprejemljivih – količin srebrovega jodida lahko nadzorovano vplivali na nadaljnji razvoj nevihtnega oblaka. Sistematični študiji takšne obrambe pred točo v ZDA in Švici sta že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazali, da je učinek posipanja nepredvidljiv. Iz rezultatov poskusov izhaja, da v nobeni konkretni akciji obrambe pred točo z zasejevanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko da aktivnost nima nobenega učinka, lahko zmanjša energijo na tla padle toče do 60 odstotkov, lahko pa jo celo za petkrat poveča,« so pojasnili na Arsu.

Po njihovem učinkovita sistemska zaščita pred točo ni mogoča. Trdijo, da je v kmetijstvu najbolj učinkovita fizična zaščita z varovalnimi mrežami, za ublažitev finančnih posledic pa zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Darko Kralj se z navedbami Arsa ne strinja. Pravi, da se opirajo na študije iz prejšnjega stoletja, medtem ko novejše, ki so jih opravili avstrijski in nemški strokovnjaki, govorijo v korist protitočni obrambi. V Skupnosti občin Slovenije so prepričani, da bi morali po zgledu iz tujine pred točo varovati ozemlje celotne države, in sicer – pravi Darko Kralj – od 1. maja do 15. septembra.