Strah pred ponovitvijo vojne z mediji

»Medresorsko usklajevanje je v zaključni fazi,« je Lenart J. Kučić, svetovalec za medije ministrice za kulturo Aste Vrečko, odgovoril na okrogli mizi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani na vprašanje, kdaj je mogoče pričakovati potrjevanje zakona o medijih na vladi. Poročali smo, da je zakon bolj ali manj usklajen, četudi vsesplošnega zadovoljstva z več rešitvami – tudi s tistim, ki jih je predpisal evropski akt o svobodi medijev in bodo začele veljati ne glede na sprejetje omenjenega zakona – ni. So se pa sogovorniki strinjali, da napredek na nekaterih področjih vseeno je, če le bo na koncu predlog potrjen.

Da ga na ministrstvu ves čas usklajujejo s poslanci, je potrdila tudi predsednica odbora za kulturo in podpredsednica Gibanja Svoboda Sara Žibrat, ki je navedla, da si sami želijo v zakon o medijih vnesti čim več varovalk, ki bi v prihodnje preprečile škodljivo ravnanje političnih akterjev, kot se je dogajalo v času prejšnje vlade. Znano je, da so na ministrstvu za kulturo povsem arbitrarno odločali – tako je pozneje odločilo sodišče – o sofinanciranju medijskih vsebin.

Janševo kuhanje medijskih žab v času epidemije

Sistem financiranja naj bi z novim zakonom o medijih doživel popravke, dodane pa so še nove sheme državne pomoči. Kdo se lahko poteguje za sredstva in kdo ne, je predvideno že v predlogu, nekatere podrobnosti naj bi z uredbo določila še vlada. »Želimo si nevtralnih ukrepov, da ne bi bili odvisni od politične volje vsakokratne vladajoče stranke,« je bila jasna direktorica Dela Nataša Luša. »Na zaposlenih novinarjih temelji novinarstvo, ki ves čas preži na vladajoče politike,« je poudaril Gašper Andrinek, predsednik Društva novinarjev Slovenije, v katerem si po zgledu Danske in njihovih shem želijo še več pomoči novinarstvu.

Kučić pa je navedel, da so nekatere varovalke in pomisleke v zadnji različici zakona že upoštevali, a da nobena stvar nikoli ni absolutna: »Obstaja idealistični moment, da bo zakon rešil vse težave, hkrati pa se soočamo s popolnim nezaupanjem v institucije.« Marko Milosavljević, profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede UL, se je na to odzval, da je to zato, ker se institucije doslej niso primerno odzivale. Skeptičen je tudi do tega, da bo imela po novem agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki skladno z evropskim aktom o svobodi medijev prevzema presojanje medijske koncentracije, preveliko moč in da bi morali vzpostaviti morebitne dodatne varovalke za njihovo neodvisnost ali prenesti del pooblastil. Kot primer je navedel, da bi direktorja lahko imenoval državni zbor in ne več vlada. To sicer ureja zakon o elektronskih komunikacijah.

Nad koncentracijo medijev tudi z inšpekcijskimi pooblastili

Mark Pohar, vodja sektorja za pravne in splošne zadeve Akos ter namestnik direktorja, je oporekal, da institucije, ki bi bila primernejša za presojanje medijske koncentracije v Sloveniji, ni. Prav veliko izkušenj namreč nima nobena, sami doslej za to področje niso bili zadolženi, agencija za varstvo konkurence pa se je in se bo še naprej ukvarjala z ekonomsko koncentracijo. Imajo pa sami že vzpostavljeno infrastrukturo – če bi ustanovili nov organ, bi ta potreboval že za samo vzpostavitev dodaten čas –, pri vzpostavitvi novih postopkov, ki so že delno zapisani v predlogu zakona o medijih, pa naj bi jim pomagali prav pri agenciji za varstvo konkurence. Kot smo že poročali, bi skladno s predlogi dobili tudi inšpekcijska pooblastila.