»Testiranja ni manj, spremenili smo pristop«

»Testiranj za okužbo s koronavirusi ni manj kot prej, saj jih še zmeraj opravimo približno 1000 na dan, ampak je testiranje drugače zastavljeno.« Tako je pojasnila vodja strokovne skupine pri kriznem štabu dr. Bojana Beović. V javnosti pa se je vnela razprava, ali ne bi bilo prav, da bi tudi Slovenija sledila pozivu namestnika direktorja Svetovne zdravstvene organizacije Brucea Aylwarda, ki ves svet poziva k večjemu številu testiranj.

»Nobenega razloga ni, da bi testirali vsakogar«

»Ne testiramo več blago bolnih, ki bi lahko bili okuženi s katerim drugim virusom. Izrecno pudarjamo, naj prehlajeni ljudje ne vstopajo v zdravstevnene domove niti drugam. Za tiste, za katere zdravniki ocenijo, da potrebujejo zdravniški pregled ali sprejem v bolnišnico, pa se testi izvajajo, kot se izvajajo v domovih ostarelih, če imajo okužbe dihal. Nobenega razloga ni, da bi v Sloveniji testirali vsakogar.

Če je kdo blago zbolel, je najbolje, da se izolira, naj spremeni način obnašanja in ne hodi v službo, « je povedala Bojana Beović in dodala, da Slovenija testira veliko primerov, medtem, ko so se denimo v ZDA in na Hrvaškem očitno slabo pripravili na testiranja.



Očitki o premajhnem številu testiranih v Sloveniji zbledijo, še posebej, če to število primerjamo s sosedi. Hrvaška denimo testira več kot desetkrat manj ljudi kot Slovenija na milijon prebivalcev. Natančnih podatkov o opravljenih testih ni več, ker jih je Hrvaška umaknila s spletne strani svojega nacionalnega zavoda za javno zdravstvo. A še pred tremi dnevi so imeli vsega 750 testiranih, uradno število obolelih pa je bilo včeraj samo 65 in nobenega smrtnega primera.

Avstrijci opravijo trikrat manj testov

Avstrija je imela 17. marca ob 8. uri zjutraj 10.278 testiranih (in 1132 okuženih ter tri smrtne primere), Avstrija ima torej trikrat manj testiranih kot Slovenija na milijon prebivalcev. Italija je imela 17. marca popoldan 148.651 testiranih (v primerjavi z Italijo ima Slovenija za 60 odstotkov več testiranih na milijon prebivalcev), 31.506 okuženih in 2503 mrtvih. Slovenija pa je imela 17. marca ob 14. uri 7587 testiranih, 275 okuženih in en smrtni primer. Pri čemer pa je treba povedati, da jih je pet na intenzivnem zdravljenju in da v Sloveniji potekajo okužbe z vsaj 10 ali 15-dnevnim zamikom v primerjavi z Italijo.

Mikrobiolog in imunolog dr. Alojz Ihan je pojasnil: »Vsi bolniki, ki imajo simptome zaradi COVID-19, imajo virus v sluzi, zato je test pri njih zanesljiv pokazatelj bolezni. Toda isti bolniki v času, ko so se okužili (približno teden dni prej), še niso imeli virusa v sluzi – tedaj bi bil pri njih test še negativen. Šele nekaj dni pred začetkom simptomov postane test pozitiven. Takrat postanejo taki ljudje tudi kužni za druge, ker imajo virus v slini.

Negativen rezultat lahko zavajajoč

Zato pri ljudeh brez simptomov negativen rezultat ne izključuje okužbe in je lahko celo zavajajoč. Človeku, ki je morda šele nekaj dni okužen, da lažen občutek, da mu ni treba biti pozoren na znake bolezni, čeprav bo zbolel čez nekaj dni. Zato testiranje ljudi brez kliničnih simptomov ni smiselno za klinično uporabo, ker lahko privede do napačnih odločitev, če ne vemo, kaj negativen test zares pomeni – samo to, da virusa trenutno ni v sluzi.«

Ker je v Sloveniji že več primerov okužb zdravstvenih delavcev (zadnje dni v mariborskem zdravstvenem domu in zdravstvenem domu Lucija, kjer so zdaj v samoizolaciji 4 medicinske sestre, dva zdravnika in dva zdravstvena sodelvca), prav vsi opozarjajo na kar se da premišljen in previden nadzor stanja zdravstvenih delavcev in drugih, ki so ključnega pomena za delovanje sistema. 

Pri zdravstvenih delavcih bolje več testiranj kot premalo

Dr. Alojz Ihan meni, da bi morali čim prej odkriti vsakega zdravstvenega delavca, ki bi lahko bil kužen, in ga odstraniti z delovnega mesta. »Zato mora biti strategija testiranja zdravstvenih delavcev trdno določena in usmerjena v to, da je bolje testirati preveč kot premalo. Pri kakršnem koli simptomu, ki bi šel v sklop bolezni COVID-19, je treba izvesti testiranje zdravstvenih delavcev. Zdravi, ki so imeli tvegan stik, bi morali takoj in ves čas nositi zaščitno masko, in bi se morali testirati čez en teden. Če pa je bil stik visoko tvegan, mora zdravstveni delavec za 14 dni v samoizolacijo,« pravi Ihan, ki ocenjuje, da je 1000 na dan za naš način obvladovanja epidemije povsem zadostno število testiranj.



Dr. Bojana Beović je opozorila tudi, da še ni povsem jasno, koliko časa bo epidemija trajala in kolikšen del prebivalstva bo zbolel (ocene so, da med 40 in 60 odstotki). »Toda doslej smo ugotovili bistveno razliko v smrtnosti. Tam, kjer jim je uspelo z ukrepi omiliti eksplozivnost epidemije, zaradi česar se lahko bolje posvetijo hudim bolnikom, je smrtnost lahko le 0,7-odstotna od ugotovljenih primerov, tam, kjer so okužbe hitre, pa beležijo tudi 6-odstotno smrtnost ugotovljenega števila bolnikov.
 

Z ukrepi zamudili za deset dni

Minister za zdravje Tomaž Gantar je ocenil, da so že na samem začetku grožnjo sedanje pandemije podcenili v večini evropskih držav. V Sloveniji pa smo zamudili s pravimi ukrepi vsaj 10 dni in tako zamudili dragocen čas. Povedal je, da bodo lokalnim okoljem zagotovili mobilne enote, v katerih bo mogoče opravljati testiranja. Vlada pripravlja navodilo, po katerem naj bi iz delovnih okolij umaknili starejše od 55 let in tiste s kroničnimi boleznimi.