Tehnologija bo nepogrešljiv del prihodnosti zdravstva

Jordi Piera Jimé​nez, direktor za digitalno strategijo v CatSalutu (katalonski ustreznici slovenskega NIJZ), je v intervjuju predstavil, kako se digitalne preobrazbe zdravstva loteva Katalonija. Vzporednic s Slovenijo ne manjka, saj bi rešitev lahko prenesli tudi v slovenski zdravstveni sistem.

Ste eden izmed pripravljavcev digitalne preobrazbe zdravstva v Kataloniji. Kakšen je (bil) vaš veliki načrt?

Katalonija je ena najnaprednejših španskih regij na področju digitalizacije zdravstva. Začeli smo v 80. letih prejšnjega stoletja, in sicer s prenašanjem informacij in podatkov s papirja v digitalne rešitve in sisteme. S tem smo se intenzivno ukvarjali tudi v 90. letih. To je bil prvi korak. Imeli smo srečo, da se je Španija takrat priključila EU in dobivala veliko sredstev za razvoj. Precej denarja je bilo namenjenega prav za izboljšave v javnem zdravstvu in za njegovo digitalizacijo. Bili smo hitri, marsikje tudi prvi, a smo povzročili tudi fragmentacijo zdravstvenih rešitev in sistemov, ki jo zdaj odpravljamo. Leta 2017 smo zato vzpostavili novo strategijo v zdravstvu, ki jo bomo konec leta še posodobili.

Kaj vse obsega ta strategija in kako jo uresničujete?

Obsega delo vseh zdravstvenih zavodov v Kataloniji, pri njenem nastanku in razvoju je sodelovalo več kot 300 strokovnjakov, od direktorjev bolnišnic, zdravnikov, zdravstvenih tehnikov do tehnoloških ponudnikov in raziskovalcev. Vpeljali smo participativni pristop, želeli smo mnenja in poglede vseh deležnikov iz sveta zdravstva. Odločili smo se za pristop od spodaj navzgor, torej da se najprej postavijo trdni temelji, potem pa lahko gradimo naprej.

Kakšni so ti temelji?

Temelj so zdravstveni podatki pacientov. Ti so podlaga za vse, hranjeni morajo biti centralno, urejeni in ustrezno varovani, po potrebi pa sledijo pacientu med zdravstvenimi ustanovami – doma in tudi v tujino, če je treba. Na urejenih podatkih potem gradimo aplikacije in zdravstvene storitve – karkoli pač zdravstvo potrebuje. V Kataloniji smo opravili temeljito raziskavo, kako zdravstveni zavodi ravnajo s podatki. Ugotovili smo, da v velikih bolnišnicah obstaja tudi do 800 podatkovnih silosov. Podatki so (bili) torej »ujeti« v napravah, namenskih rešitvah, od koder se jih ne da deliti. Poleg zdravstvenih naprav so bili veliki silosi še laboratoriji, baze genomskih podatkov, področje raziskav itd. Razpoložljivosti in pretočnosti podatkov ni bilo, zato smo se najprej odločili spoprijeti s tem izzivom.

Podatki so podlaga za vse, hranjeni morajo biti centralno, urejeni in ustrezno varovani, po potrebi pa sledijo pacientu med zdravstvenimi ustanovami – doma in tudi v tujino, če je treba, pravi Jordi Piera Jimé​nez. FOTO: osebni arhiv

Rešili pa ste ga kako?

S standardizacijo – rabo odprtih standardov – in harmonizacijo podatkov. Proces se je začel organsko, videli smo, kaj deluje in kaj ne. Ugotovili smo namreč, da v sistemu javnega zdravstva v Španiji obstaja kar 16.000 podatkovnih silosnih okolij, ki so potrebovala korenite spremembe. Naš fokus je bil sprostiti pot zdravstvenim podatkom in jih povezati. Z odprtimi standardi smo te podatke postavili na skupni imenovalec in omogočili, da se lažje delijo oziroma, če so del osrednje nacionalne oziroma regijske platforme, da lahko do njih dostopajo vsi, ki jih potrebujejo.

Toda to je bil šele prvi korak, kaj je sledilo?

V okviru naše zdravstvene strategije smo prepoznali 15 ključnih področij. Selitev podatkov s papirja v digitalno obliko in njihova izmenjava sta bili prva koraka. Po podatkovnem izzivu smo se začeli osredotočali na pet res nujnih področij, saj smo si za cilj postavili vzpostavitev elektronskega zdravstvenega kartona pacienta in povezovanje zdravstvenih storitev. Temu smo dodali še lekarniški sistem in vzpostavili sistem elektronskega predpisovanja in prevzema zdravil, ki že deluje v 68 bolnišnicah v Kataloniji, predpisana zdravila na recept pa lahko pacient dvigne v katerikoli lekarni v Španiji.

Na to interoperabilnost rešitve smo zelo ponosni. Sledilo je še elektronsko beleženje vsega, kar se zgodi v bolnišnicah – od nege, terapij, vnosa zdravil ipd. V kombinaciji s podatki iz lekarn si zdaj zdravstveno osebje lahko ustvari temeljitejšo sliko o poteku bolezni oziroma zdravljenja in ga tudi prilagodi, če ne poteka po pričakovanju.

Bi lahko tudi v Sloveniji vzpostavili enako rešitev kot v Kataloniji in kaj bi nam to prineslo? Bi nam bilo v prid dejstvo, da smo majhna država?

Vsekakor. Kolegom v tujini, veliko sodelujemo z Nizozemsko, razlagam, da ni potrebe začeti z vsemi zdravstvenimi zavodi ali procesi naenkrat. V Sloveniji lahko začnete z eno ali nekaj bolnišnicami in, recimo, enim od procesov, morda z bolnišničnim upravljanjem zdravil. Ko tam rešitve dozorijo, jih prenesete v druge bolnišnice in nato na nacionalno raven. Mislim, da bi svojo majhnost pri digitalizaciji zdravstva lahko obrnili sebi v prid.

Malokdo to ve, a vaš regionalni sistem oziroma regionalno katalonsko platformo za upravljanje zdravil je razvilo slovensko podjetje Better.

Tako je. Better ima premišljeno zasnovane zdravstvene rešitve, ki jih uporabljamo tudi v Kataloniji. Njihovi zdravstveni strokovnjaki in programerji so veliko časa namenili uporabniški izkušnji in vmesniku. Naša katalonska platforma za upravljanje zdravil vrača čas zdravnikom, da lahko ti več časa posvetijo pacientom, saj ga manj porabijo za administrativne zadeve, povezava lekarniškega sistema in predpisovanja ter spremljanja uporabe zdravil pa prinaša kakovostne povratne informacije, s katerimi dosežemo bolj učinkovito in ekonomično zdravljenje pacientov.

Kako bo po vašem mnenju videti zdravstvo prihodnosti?

Precej bolj bo napredno in sodelovalno. Zdravstveno osebje bo imelo na voljo 360-stopinjski pogled na pacienta, več bo sodelovanja med različnimi zdravstvenimi ustanovami in specialisti. Multidisciplinarne ekipe bodo iskale odgovore na zdravstvene potrebe posameznika. Pri tem jim bodo v izdatno pomoč tudi sodobne tehnologije, kot so telemedicina, umetna inteligenca in internet stvari. A še preden me vprašate, kako in kdaj pridemo do tja, naj dodam, da bo najprej treba poskrbeti za digitalno usposabljanje – tako zdravstvenega osebja kot pacientov. Vem, da na področju predpisovanja in upravljanja zdravil podjetje Better medicinskim in zdravstvenim fakultetam po vsej Evropi daje svojo rešitev v brezplačno uporabo in tako zagotavlja, da pridejo študenti v klinično prakso digitalno usposobljeni.

Občutek imam, da digitalizacija v zdravstvu zaostaja za drugimi panogami gospodarstva, a se obenem zdi neizogibna. Kako si vi to razlagate?

Ljudje se že nagonsko upiramo spremembam, to je še toliko bolj očitno pri digitalni preobrazbi, tako v poslovnem svetu kot v zdravstvu. Vse raziskave s tega področja, ki sem jih prebral, so to na področju zdravstva uvrščale v spodnjo tretjino. Razlogov je več, poglaviten so seveda ljudje. V zdravstvu imajo glavno besedo zdravniki in direktorji velikih zavodov. Oboji se še ne zavedajo vseh zmogljivosti sodobnih tehnologij, niti se ne izobražujejo na področju digitalne tehnologije.

Čeprav radi govorimo, kako smo napredni, v Španiji in zelo verjetno povsod drugod po Evropi na fakultetah zdravstvo poučujejo po starem in študente učijo stare stvari. Ko končajo študij, skoraj nič ne vedo o najnovejših tehnologijah – če se s tem aktivno ne ukvarjajo sami. Pandemija je sicer digitalno tehnologijo približala tudi zdravstvenemu osebju, a ker smo hiteli z njeno implementacijo, smo pri tem naredili tudi kakšno napako, ki jo je treba odpraviti. Podobno kot na vseh drugih področjih se tudi v zdravstvu menjujejo generacije, tako v vodstvu bolnišnic kot med zdravstvenim osebjem in ne nazadnje med pacienti. Vsem bo skupno to, da jim bo tehnologija bliže in bo tudi digitalna preobrazba v zdravstvu lažje izvedljiva.

Prihodnost zdravstva bo torej krojila tehnologija?

Krojila ni pravi izraz, bo pa vsekakor nepogrešljiv del. Osnova še vedno ostaja interakcija med zdravnikom oziroma zdravstvenim osebjem, le da se bo zaradi boljše tehnologije in kakovostnejših podatkov uporabniška izkušnja korenito spremenila. Tehnologija mora podpirati klinično prakso, več pozornosti je treba nameniti implementacijam in samim spremembam, saj je treba najprej razumeti, kako bodo pacienti dojemali sodobno zdravstveno tehnologijo. Zdravstvo v nasprotju z bančništvom ne more postati povsem digitalno, dela procesa, na primer dotika zdravnika, ne bo mogoče digitalizirati.