Neomejen dostop | že od 9,99€
V okviru letnega Mednarodnega predsedniškega foruma na IEDC – Poslovni šoli Bled, rdeča nit katerega je bila umetna inteligenca, oziroma kako lahko majhne države tekmujejo z velikimi igralci, je bil uradno ustanovljen Blejski inštitut za voditeljstvo na področju digitalne preobrazbe in umetne inteligence – BILDAI.
»Odločitve menedžerjev bodo čedalje bolj temeljile na tehnologijah. Tehnologije lahko avtomatizirajo procese, analizirajo podatke in pospešijo odločanje. A za vse to so potrebne veščine – vizija, empatija, vrednote in sposobnost navdihovati druge. V IEDC vidimo odgovornost na tem področju, smo na misiji. Zavedamo se, da moramo pripraviti ljudi za dela, ki zdaj še ne obstajajo in za tehnologije, ki jih še ni. Poslovne šole za menedžerje imamo pomembno nalogo,« je uvodoma povedala prof. dr. Danica Purg, direktorica blejske poslovne šole. Ustanovitev inštituta za voditeljstvo na področju digitalne preobrazbe in umetne inteligence je odgovor na potrebe podjetij in drugih deležnikov, njegova misija je ustvariti kreativne in holistične voditelje, ki jih potrebujemo v času digitalizacije in umetne inteligence, je pojasnila.
Prof. Stjepan Orešković, predsednik nadzornega sveta IEDC, ki je idejni vodja BILDAI, je poudaril, da je v Sloveniji veliko projektov, institucij, izdelkov s področja umetne inteligence, od katerih jih je nekaj tudi globalno uspešnih, največji izziv pa je, kako jih povezati med seboj. Mnogi se med seboj niti ne poznajo, formula za uspeh pa je po njegovem mnenju, da začnejo komunicirati med seboj in skupaj reševati izzive.
»V svetu se pogosto govori o ekosistemih, a v resnici je zelo malo primerov dobrih praks. Ključni izziv je, kako povezati tehnologije s posameznimi panogami, kot so medicina, kmetijstvo itn. Verjamemo, da mi lahko ustvarimo institucijo, ki bo res delovala po kriterijih 21. stoletja, torej iskala rešitve. Te so v povezovanju vseh ključnih akterjev: vlade, industrije, znanosti, izobraževalnih ustanov in strokovnih organizacij, da bi delili, izmenjevali in promovirali najboljše prakse s področja digitalizacije in umetne inteligence iz Slovenije, EU in po svetu. Pomembno je odpiranje navzven in vključevanje najbolj kakovostnih znanj, rezultat pa izvažanje rešitev. To je ideja BILDAI, zavedamo se, da to ne bo lahko naloga, zagotovo pa je smiselna,« je povedal Orešković.
Pri tem mora biti vloga države zgolj, da podpira in regulira ter pomaga pri povezovanju, ne sme pa prevzeti naloge znanosti in podjetij.
»Vsi, ki izobražujemo bodoče voditelje, se moramo zavedati, da jih ne moremo izobraževati za znanja in naloge voditeljstva iz 20. stoletja. Kajti vodja, ki ne bo razumel vsega, kar prinaša umetna inteligenca, ki ne bo razumel, pri čem tehnologija lahko pomaga in česa kljub temu, da bi tehnologija lahko omogočila, ne sme narediti, ne more in ne sme biti vodja nikomur,« opozarja na nevarnosti Orešković. Veščine, ki jih potrebujejo voditelji z vzponom umetne inteligence so poslušanje, interdisciplinarnost, sposobnost komuniciranja, kritično razmišljanje, sposobnost detektiranja, kaj je v resnici vzrok in kaj posledica nečesa.
Prve korake so v inštitutu že naredili, med drugim razvijajo mednarodna partnerstva in raziskovalne projekte z vodilnim institucijami v Evropi. in kot poudarja Orešković, bo IEDC vse vsebine, povezovanje itn. vključeval v vse druge programe, ki potekajo na šoli, to bo del izobraževanja.
»Ponosni smo, da ustanavljamo inštitut. Cilj je ustvariti partnerstvo, ki bo z novimi izobraževalnimi in raziskovalnimi programi v prihodnjih letih krepilo zmogljivosti in vodilni položaj Slovenije na področju digitalne transformacije in umetne inteligence. Vse bolj postaja jasno, da bo le z vlaganjem v znanje na področju digitalne transformacije in umetne inteligence mogoč napredek v obravnavi bolnikov. Navdušeni smo, da bomo skupaj z IEDC vodili to pobudo, saj bo to partnerstvo tlakovalo pot k uspehu Slovenije na lokalni in globalni ravni. Inovativna naravnanost tega partnerstva bo verjetno pritegnila tudi strokovnjake za umetno inteligenco z vsega sveta, saj se Slovenija uveljavlja kot ena od vodilnih na tem področju,« je o pomenu inštituta povedala Eva McLellan, generalna direktorica farmacevtske družbe Roche Slovenija, ki je soustanovitelj BILDAI.
Prepričana je, da je Slovenija ob znanju, ki je v državi, ravno prav velika za pilotne projekte, vezane na voditeljstvo, umetno inteligenco ter digitalizacijo, ki bodo potekali v okviru inštituta. Ob tem je poudarila kompetentnost Rocha na tem področju – v letu 2023 je bil prepoznan kot najboljši med farmacevtskimi družbami po indeksu pripravljenosti na umetno inteligenco tako z vidika kadrov kot razvoja izdelkov s pomočjo umetne inteligence ter vpeljave na trg.
»Naša družbena odgovornost je, da na področjih, kjer smo strokovnjaki in vodilni, prispevamo s svojimi znanji. Zato investiramo v gradnjo podatkovne infrastrukture in v razvoj voditeljev, ki bodo usposobljeni za izzive, vezane na umetno inteligenco,« je poudarila Eva McLellan in opozorila na ključno vlogo etičnosti in integritete voditeljev. Brez tega ni zaupanja javnosti in če ni tega, ni posla. IECD temelji prav na teh vrednotah, je še dejala in zaradi vsega naštetega v Rochu vidijo priložnost, da Slovenija postane učinkovito mednarodno vozlišče na področju umetne inteligence.
Inštitut bo deloval na različnih ravneh, zdravstvo, ki je aktualna tema v Sloveniji, bo eno od področij in znotraj tega voditeljstvo. Na primer v sodelovanju s partnerji oblikovanje in krepitev vodstvenih sposobnosti menedžerjev in vodij v okolju umetne inteligence in digitalizacije v zdravstvenih organizacijah. »Pomembno je, da veščine osvojijo vsi vodstveni kadri, tudi srednji menedžment. V Sloveniji je na vodstvenih položajih v zdravstvu po vsej državi približno 5000 ljudi. Nujno je vključevati osebje iz celotnega sistema,« je opozorila tudi na najmanjše zdravstvene ustanove. »Hočemo demokratizirati dostop do usposabljanj, da bodo na voljo vsem,« je poudarila.
Drugo področje, v katero bo investiral Roche, pa so raziskave in pilotni projekti, ki jih bodo izvedli z umetno inteligenco in množičnimi podatki, nastajali bodo majhni testni ekosistemi. Iz pilotnih projektov se je mogoče zelo hitro učiti in jih nato uveljaviti v širši praksi, tudi zunaj Slovenije. Tako bo Slovenija lahko postala vodilna država na določenih področjih, pričakuje McLellanova: »Vedeti moramo, da se zdravstvo v Sloveniji sooča z enakimi izzivi na področju umetne inteligence, digitalizacije in voditeljstva, kot druge države. Velikost Slovenije pa omogoča, da se učimo hitreje. Zato, ko bomo ustvarili močen, zdrav, podatkovno gnan, digitalen ekosistem, se bomo lahko pomagali učiti tudi drugim.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji