Gibalna aktivnost ohranja in krepi zdravje

V Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (ZRS Koper) že dvajset let deluje tudi Inštitut za kineziološke raziskave Ikarus, ki izvaja več mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih projektov, ter programska skupina Kineziologija za kakovost življenja. Proučujeta, kako znanost o gibanju lahko človeku omogoča podporo v različnih življenjskih obdobjih, okoljih in dejavnostih.

Sedanji predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper oziroma Ikarusa, kot ga na kratko poimenujejo, je dr. Boštjan Šimunič, vodja raziskovalnega programa pa dr. Rado Pišot, dolgoletni predstojnik inštituta in sedanji direktor ZRS Koper, ki nenehno poudarja pomembnost gibanja za zdravje. Sedeči življenjski slog, staranje populacije, neuravnotežena prehrana, podnebni in ergonomski vplivi so, pojasnjuje, med dejavniki, ki neposredno vplivajo na delovno uspešnost, učinkovitost in kakovost življenja.

»Spiralni model dejavnikov gibalne neaktivnosti postavlja v izhodišče pomanjkanje gibanja in gibalnih kompetenc ter debelost. In to vodi v neracionalno gibalno aktivnost, čezmerno porabo energije in hitro utrujenost. Pri tem pa se pojavi še negativna telesna in gibalna samopodoba, vse to pa vpliva na slabo kakovost življenja in odtujevanje od družabnih aktivnosti,« pojasnjuje Pišot.

Dodaja, da so na podlagi teoretičnih izhodišč in znanstvenih dokazov številnih raziskav na inštitutu določili okvir nadaljnjega raziskovanja skozi prizmo treh obdobij. Ta obdobja so bila predstavljena v Večdimenzionalnem kompetenčnem modelu gibalnega razvoja, ki so ga razvili na podlagi raziskovanja vzpostavljanja, uporabe in ohranjanja gibalnih kompetenc.

Proučevanje ljudi, starih od 35 do sto let

Pogostejše obolevanje in slabše zdravje zmanjšuje sposobnost starejših oseb za delo in vodi v večji absentizem. »Starejši se pogosteje poškodujejo, izgubljajo delovne dneve, porabijo več sredstev iz zavarovanja, zato so za podjetje in državo dražji, hkrati pa ogrožajo tako sebe kot svoje sodelavce, ponavadi tudi niso zadovoljni in njihova kakovost življenja je slabša,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da so pri tem sodelovali z več podjetji. Na podlagi zajetega zdravstvenega in funkcionalnega stanja so predlagali intervencije in vadbene programe. Razlika je bila očitna in pozitivni vplivi so se kazali na zmanjševanju obolevnosti, bolnišničnih dni, absentizma in prezentizma (neučinkovitosti na delovnem mestu) ter izboljšanju kakovosti življenja in s tem učinkovitosti na delovnem mestu.

Raziskovalni program poteka od leta 2009 in je bil lani potrjen v nadaljnje financiranje do konca leta 2027. Vmesna poročila so v programskem raziskovanju ponudila številne zanimive znanstvene zaključke in predloge intervencij za neposreden prenos v prakso. »Pokazala so, da se mehanizmi delovanja skeletnih mišic upočasnjujejo s staranjem, a so razlike pri tem očitne, na primer med anaerobnimi oziroma aerobnimi športniki starostniki in nešportniki starostniki.« Sogovornik pravi, da so na velikem vzorcu 706 preiskovancev v starosti od 35 do sto let – vzorčili so jih na treh svetovnih prvenstvih v atletiki (športniki starostniki) in treh mednarodnih projektih (nešportniki) – ugotovili, da mišične sposobnosti upadajo, a z različno dinamiko pri različnih populacijah in različnih mišicah. »Najstrmejši upad imajo aerobni športniki starostniki po 65. letu starosti, zato bodo te vzroke še proučevali.«

Prednosti rekreacijskega nogometa

Proučevali so tudi vpliv rekreativnega nogometa in zaključili, da je ta lahko učinkovit kot zumba ali rekreacijski tek s poudarjenimi socialnimi, motivacijskimi in tekmovalnimi komponentami. Hkrati ima zelo ugodne učinke na sistolični in diastolični krvni tlak. To so ugotovili v raziskavi, v kateri so proučevali tudi učinke rekreacijskega nogometa na različne parametre zdravja med splošno populacijo in jih primerjali s tradicionalnejšimi rekreativnimi aktivnostmi.

»Pozitivni učinki so bili tudi na srčni utrip, maščobno maso, eksplozivno moč celotnega telesa in raven lipoproteinov nizke gostote. V primerjavi z rekreativnimi tekači smo opazili večinoma koristne učinke na diastolični krvni tlak, vendar ni bil jasen učinek na sistolični krvni tlak ter tudi na maščobno in telesno maso, indeks telesne mase in mišični fitnes.« Predstavljeni rezultati so pokazali učinke rekreacijskega nogometa na zdravje in fizično kondicijo v primerjavi s skupinami z drugimi rekreacijskimi vadbami in s skupino brez vadbe.

Staranju so najbolj podvržene skeletne mišice

Proučevanju mehanizmov sarkopenije, izgube in propadanja mišične strukture in funkcije, namenjajo tudi v raziskovalnem programu veliko pozornosti. Staranju, ki neenakomerno vpliva na različne vrste mišičnih vlaken, so najintenzivneje podvržene skeletne mišice, so še ugotovili v raziskavah. Poleg tega staranje in gibalna neaktivnost vodita v atrofijo skeletnih mišic in anabolno rezistenco. Pri tem so razvili novo, preprosto, neinvazivno metodo za oceno anabolne rezistence. »Rezultati so pokazali, da je namreč prav ta presnovna motnja ključni mehanizem za sarkopenijo staranja in neaktivnosti.«

In ne nazadnje, proučevali so tudi vpliv računalniškega kognitivnega treninga na možganski nevrotrofični faktor med gibalno neaktivnostjo. Znano je, da računalniški kognitivni trening ščiti možgane. Pri tem so po besedah sogovornika ugotovili, da akutni stres, kot je gibalna neaktivnost, poveča plazemsko raven nevrotrofnega možganskega faktorja (BDNF) pri starejših, vendar ne pri mlajših odraslih. »To povečanje bi lahko predstavljalo zaščitni mehanizem za akutno gibalno neaktivnost pri starejših osebah. Ob tem pa omogoča nizko, vendar dosledno ohranjanje živčno-mišične funkcije.«

Rado Pišot je še spomnil na Mediteranski center zdravja ZRS Koper, ki od leta 2017 deluje kot infrastrukturna enota za prenos znanja Ikarusa in v katerem izvajajo aktivnosti za popularizacijo kineziologije med športniki, rekreativci, posamezniki ali podjetji in tako dalje. Center se lahko pohvali z mednarodno akreditacijo Fifa Medical Centre of Excellence in nacionalno akreditacijo Olimpijskega referenčnega športnomedicinskega centra. Tega izvajajo v sodelovanju s partnerji, namen pa je omogočiti športnikom v Sloveniji preventivne, zdravstvene in rehabilitacijske storitve v optimalnem času, z zagotavljanjem visoke strokovne ravni ter najsodobnejših diagnostičnih in terapevtskih postopkov.