Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Telo in koža se starata, tatu ni za tri mesece, ampak za vedno

Simona Borštnar, tetovatorka iz Tavči studia na Bledu, pravi, da je čudno misliti, da če imaš pa nekaj kilogramov več, pa tetovaž ne smeš imeti.
Od odprtja studia leta 2013 so prejeli mnogo nagrad. Da obvladajo obrt, pa pričajo tudi čakalne dobe za tatu: Simona je zasedena do julija, pred nekaj leti pa so morale stranke na njen tatu čakati kar celo leto. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Od odprtja studia leta 2013 so prejeli mnogo nagrad. Da obvladajo obrt, pa pričajo tudi čakalne dobe za tatu: Simona je zasedena do julija, pred nekaj leti pa so morale stranke na njen tatu čakati kar celo leto. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
14. 1. 2024 | 05:00
14. 1. 2024 | 08:48
14:53

V nadaljevanju preberite:

Beti Burger se je s tetovatorko Simono Borštnar pogovarjala o tem, da so se tehnike in stili v zadnjih letih precej razvili. Tetovator se mora zavedati, da se koža stara – a to ne pomeni, da tatu na starejših in različnih postavah ni lep. Tetovatorji danes niso le obrtniki, so tudi umetniki. 

Poslikave teles so stare več tisoč let, odkrili so jih tudi pri najstarejšem najdenem mumificiranem človeku Ötziju, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Tetoviranju so nekoč pripisovali terapevtsko funkcijo lajšanja bolečin. Kasneje je bila funkcija dekorativna ali pa je izražala družbeni status in celo označevala sužnje in ljudi v koncentracijskih taboriščih. Večkrat so ljudje s tatuji izražali pripadnost določeni družbeni skupini, medtem ko je danes tatu pogost predvsem zato, ker gre za modo. Tatuji so se zelo razširili, močno so napredovale tehnike in se razvili različni stili, zato ima danes že skoraj vsak pod oblačili ali na vidnih mestih kakšno tetovažo. Zdi se, da je tatu postal nakit sodobne družbe.

Zanimanje za tetoviranje v Sloveniji ne pojenja – od lani se je prvič pri nas možno prekvalificirati za poklic tetovatorja in po Simoninih informacijah se jih je prijavilo petsto, kar se ji zdi za Slovenijo res veliko število.

Če lahko Simona, ko riše na papir, skico popravi ali zavrže, pri tatujih to seveda ni mogoče. Tudi zato je bilo pri njej na začetku in tudi zdaj veliko strahospoštovanje do ustvarjanja tatujev – ki so za vedno. Potrebno je veliko kilometrine, da znaš risbo prenesti s papirja na kožo, ki je drugačen medij, ima drugačne proporce in reagira drugače in pri vsakemu človeku različno.

Včasih so svarili, da na starejšem človeku tatu ni več lep in se ga boš naveličal, a se zdi, da se danes takšna miselnost tudi pri nas spreminja. »Mislim, da se tatuja ne moreš naveličati, ker postane del tebe. Sprva ga še opaziš, potem pa z leti ne več. Všeč mi je, ko vidim starejšo gospo s tatuji. Seveda, koža se stara, ampak to je del življenja.«

Na socialnih omrežjih največkrat vidimo fotografije tatujev na izklesanih, popolnih telesih. Tatu je namreč včasih le izgovor, da se objavi razgaljena fotografija. »To se mi zdi precej grozno. Našla sem tudi slovenske profile, kjer je imela oseba tatu na roki, pa je bila vseeno slečena, verjetno le zato, da bo dobila sedem tisoč všečkov. Ob tem se vprašam: si tetovator ali fotograf? Kaj ponujaš? Mogoče se zato nekatere stranke za tatu pri dotičnem tetovatorju odločijo iz napačnih razlogov: da imajo dobro vsebino na omrežjih. Seveda so omrežja in fotografije pomembni, a v prvi vrsti bi morali biti pomembni tatuji.«

Sogovornici je žal, da ne moremo sprejemati normalnih teles. »Nekdo, ki ima nekaj kilogramov več, si sploh ne upa objaviti svoje fotografije, ker bo deležna sovražnih komentarjev. Nekoč sem stranki čez pol hrbta naredila tatu in objavila sliko, priletel je komentar, da 'zakaj si nekdo s tako postavo sploh daje tatu'. A če imaš nekaj kilogramov več, si pa tatuja ne zaslužiš? Kot da bomo vsi kar večno mladi, lepi in izklesani.«

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine