Vrh skupine evropskih voditeljev v Parizu je bil posledica začetka uresničevanja scenarija, po katerem se bosta Vladimir Putin in Donald Trump brez sodelovanja evropskih držav pogovarjala o miru v Ukrajini in posledično o varnosti na stari celini. Namesto tega si evropska stran želi osrednjo vlogo v mirovnih pogovorih.

Evropski voditelji še nimajo skupne strategije, kako bi se sploh odzvali na položaj in kakšni pogoji za mir bi bili lahko sprejemljivi. Drugo vprašanje je, kaj bi bilo za evropsko stran povsem nesprejemljivo (rdeče linije). Očitno je, da Washington (kaj šele Moskva) ne vidi opaznejše vloge stare celine v pogajanjih o miru v Ukrajini, a evropskim državam je Trumpova administracija poslala konkretna vprašanja, kaj bi lahko naredile v Ukrajini, denimo z varnostnimi jamstvi, napotitvijo vojakov ali dobavami orožja. Evropski koraki v smeri okrepitve varnosti stare celine, ki je še vedno v veliki meri odvisna od ZDA, bi vsekakor zahtevali velika vlaganja v obrambo in zagon oborožitvene industrije. V Bruslju so poudarili, da bodo pariškemu vrhu sledila še druga zasedanja v različnih formatih.

Vprašanje pošiljanja vojakov v Ukrajino

Današnje srečanje voditeljev je bilo hiter odziv ne samo na Trumpov pogovor s Putinom in nastope visokih predstavnikov nove ameriške administracije, temveč tudi sporočilo pred prvimi pogovori Moskve in Washingtona, da Evropa hoče biti za pogajalsko mizo. »Pozdravljamo, da potekajo pogovori o mirovnem sporazumu, vendar je za nas jasno, da to ne more biti diktat,« je nemški kancler Olaf Scholz povedal po zaključku neformalnega vrha, na katerem konkretne odločitve niso bile pričakovane.

Ta je potekal v kontekstu razprav, ali bi v okviru mirovne misije tudi evropske države napotile vojake v Ukrajino. Iz Washingtona prihajajo nedvoumna sporočila, da bodo varnostna jamstva morali »kriti« vojaki iz evropskih in neevropskih držav (med njimi niso mišljene ZDA). Prejšnji teden je ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth v Bruslju trdil, da misija ne bo potekala v okviru Nata in da ne bo pokrita z zavezniškim 5. členom o kolektivni obrambi. Po njegovih besedah bi linija med stranema morala imeti »robusten mednarodni nadzor«.

»Pozdravljamo, da potekajo pogovori o mirovnem sporazumu, vendar je za nas jasno, da to ne more biti diktat,« je po koncu vrha dejal nemški kancler Olaf Scholz. FOTO: Behrouz Mehri Afp

Voditelji so se v Parizu zbrali teden dni pred tretjo obletnico ruskega napada na Ukrajino in leto dni po izjavah francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ko je ta prvič spregovoril o možnosti pošiljanja evropskih vojakov v to državo. »Ničesar ne bi smeli izključiti,« je Macron februarja lani dejal po konferenci o podpori žrtvi ruske agresije, ki je prav tako potekala v francoski prestolnici. Čeprav je po besedah analitikov takrat imel v mislih predvsem manjšo misijo, ki bi pomagala uriti ukrajinske vojake v času, ko je ameriška pomoč državi kopnela, je s svojo idejo kljub temu dvignil veliko prahu, predvsem pa izzval odločen odpor večine drugih evropskih voditeljev.

Dvanajst mesecev zatem je vprašanje napotitve evropskih enot v Ukrajino spet aktualno, odpor pa po vsem sodeč nekoliko manjši. Pred odhodom v Pariz je, denimo, britanski premier Keir Starmer prvič javno dopustil možnost pošiljanja britanskih vojakov v Ukrajino, ki bi skupaj z drugimi zahodnimi enotami pomagali zagotavljati mir v primeru sklenitve mirovnega dogovora z Rusijo.

Pogovori šele v začetni fazi

Tako Starmer kot drugi evropski voditelji so nakazali, da so pogovori šele v začetni fazi, hkrati pa izpostavili ovire na poti do doseganja dogovora. »[Tuje] sile bi potrebovale zelo jasen mandat, vendar si o tem ne moremo biti na jasnem, dokler ne pridemo dlje v [mirovnih] pogajanjih,« je v intervjuju za Reuters povedal švedski premier Ulf Kristersson.

Vrha v Parizu se je udeležil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte. FOTO: REUTERS/Gonzalo Fuentes 

Danska premierka Mette Frederiksen je v Parizu zastopala tudi stališča nordijskih ter baltskih držav. FOTO: REUTERS/Abdul Saboor 

Bistveno manj navdušenja nad to idejo je v Parizu pokazal nemški kancler Scholz, ki je razprave o napotitvi vojakov v Ukrajino označil za neustrezne in preuranjene, češ, da se s tem razpravlja o izidu mirovnih pogajanj, ki se še sploh niso začela. »Še nismo pri miru, temveč sredi brutalne vojne, ki jo vodi in brezobzirno nadaljuje Rusija,« je dejal. Načeloma tudi nasprotuje napotitvi mirovnih sil brez udeležbe ZDA. Poudaril je, da Nato temelji na skupnem delovanju in skupnem tveganju.

Poljski premier Donald Tusk pa je bil edini udeleženec današnjega vrha, ki je idejo o napotitvi vojakov svoje države v Ukrajino izrecno zavrnil, s pojasnilom, da Poljska namerava žrtev ruske agresije še naprej podpirati tako kot doslej, in sicer z vojaško, finančno in humanitarno pomočjo.

»Če želi katera država Ukrajini dati varnostna jamstva, mora biti prepričana, da jih bo sposobna uveljaviti,« je dejal pred prihodom v Pariz. Njegove izjave je bilo mogoče razumeti predvsem kot opozorilo pred ponavljanjem napak iz preteklosti, na čelu z varnostnimi zagotovili, ki jih je Ukrajina od ZDA, Združenega kraljestva in Rusije prejela v okviru tako imenovanega budimpeškega memoranduma, s katerim se je leta 1994 odpovedala podedovanemu sovjetskemu jedrskemu arzenalu.