Študij, prilagojen razmeram

Ljubljana – Za približno 60.600 študentov, med njimi okoli 13.400 brucev, se bo jutri začelo novo študijsko leto, ki bo zelo drugačno od prejšnjih, predvsem zaradi prilagajanja razmeram nove realnosti. Velik del predavanj bo potekal po tako imenovanem hibridnem modelu, postavlja pa se še nekaj vprašanj glede celodnevnega nošenja mask za predavatelje in slušatelje.

Vpisni postopki bodo končani do 30. oktobra, zato so statistike še začasne. Šest univerz, med njimi tri javne (v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem) in tri zasebne (v Novi Gorici, Novem mestu in Nova univerza) ter en javni (Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu) in 41 zasebnih samostojnih visokošolskih zavodov, je razpisalo 46.435 vpisnih mest za prvi letnik za državljane Slovenije in EU, od tega 24.273 za prvo stopnjo, 19.149 za drugo in 3013 za tretjo.

Po podatkih, ki jih je posredovalo ministrstvo za izobraževanje, je med mladimi največ zanimanja za umetniške programe in dizajn, za programe s področja športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje, izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Manjši interes pa se kaže za poslovne in upravne vede, tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.
Nabor študijskih programov je precej podoben lanskemu, le Univerza na Primorskem bo izvajala nov univerzitetni študijski program socialne pedagogike, je pa še nekaj dodatnih magistrskih in doktorskih programov.

Priprave na hibridni model

V smernicah, ki jih je pristojno ministrstvo v sodelovanju z NIJZ in visokošolskimi zavodi pripravilo pred dobrima dvema tednoma za izvedbo zimskega semestra, so se zavzeli za to, da bi v prostorih fakultet imeli prednost deli učnih enot, pri katerih sodelujejo manjše skupine študentov in kjer prostorske kapacitete omogočajo zagotavljanje varnostne razdalje med njimi.



»Pomembno je osnovno izhodišče, ki je v tem, da se študenti vrnejo na fakultete in akademije ter da izvajamo študijski proces 'v živo' ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, kar vključuje tudi varnostne razdalje in prostorske omejitve. Kjer tega ne bomo mogli zagotoviti v celoti, bomo uporabili hibridni sistem. Za ta namen bomo predavalnice opremili z ustrezno avdiovizualno opremo, pri kritju tovrstnih dodanih stroškov pa pričakujemo pomoč ministrstva,« je komentiral prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani. Pri skupinah, ki bodo tako številčne, da varnostna razdalja ne bo mogoča, se torej uveljavlja tako imenovani hibridni model, pri katerem bodo kombinirali izvedbo študijske dejavnosti v živo in na daljavo z videopovezavo. Torej bi del slušateljev spremljal profesorja v predavalnici, del pa na informacijskih platformah. Te prilagoditve so bile za številne zavode ne le organizacijski, ampak tudi finančni zalogaj – na ljubljanski univerzi, na primer, stroške za avdiovizualno opremo ocena ocenjujejo na okoli pol milijona evrov.

Velik izziv utegne biti nošenje mask, ki so po zadnjem sprejetem odloku obvezne tako za študente kot profesorje, tudi med predavanji in če med njimi ni najmanj 1,5 metra razdalje. Ljubljanska univerza se je obrnila na pristojno ministrstvo s pobudo, naj kot nadomestilo za maske omogočijo pregrade iz pleksi stekla. Številni profesorji so namreč prepričani, da več ur predavanj, in to tako, da bo razumljivo tudi za tiste, ki bodo poslušali na daljavo, z masko ni izvedljivo. Odgovora še niso dobili. Članice Univerze bodo način izvedbe študija glede na svoje specifike lahko ustrezno prilagajale.