Štrukelj: Zaradi podcenjujočega odnosa vlade januarja protestni shod

Vlada nima enakega odnosa do stavkovnih zahtev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v primerjavi z zdravstvom, zato se je glavni odbor Sviza v torek odločil za zaostrovanje aktivnosti za sklenitev stavkovnega sporazuma. Prvi korak je protestni shod pomočnic in pomočnikov vzgojiteljev 14. januarja v Ljubljani, je za STA dejal Branimir Štrukelj.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Štrukelj je opozoril na neenak odnos vlade do stavkovnih zahtev v vzgoji in izobraževanju v primerjavi z odnosom do zaposlenih v zdravstvu. »Obe splošni stavki tako v zdravstvu kot šolstvu je ta vlada podedovala, z zaposlenimi v zdravstvu je že sklenila stavkovni sporazum in ga parafirala, medtem ko se z nami resna pogajanja sploh še niso začela, čeprav vsi, tudi vladni podatki, kažejo na to, da so zaostanki pri vrednotenju dela v vzgoji in izobraževanju dramatični,« je poudaril.

Podcenjujoč odnos vlade do stavke je po Štrukljevih navedbah pri članstvu Sviza povzročil izrazito nezadovoljstvo, ker so podobno izkušnjo s podcenjujočim odnosom do pedagoškega dela doživeli že pri prejšnji vladi.

Odgovorno in zahtevno delo z otroki je povsem razvrednoteno

S protestnim shodom, ki bo v soboto, 14. januarja, na ljubljanskem Prešernovem trgu, želijo tako po Štrukljevih besedah izraziti skrajno nezadovoljstvo s podcenjujočim odnosom oblasti do njihovega dela. »Odgovorno in zahtevno delo z otroki je namreč povsem razvrednoteno, povprečna plača pomočnice vzgojiteljice je bistveno nižja od povprečnih plač zaposlenih na delovnih mestih, za katera je zahtevana enaka izobrazba. Ko se bo januarska minimalna plača dvignila, bo pa pet ali šest plačnih razredov pod minimalno plačo,« je pojasnil.

Napovedani protestni shod po Štrukljevih besedah pomeni začetek zaostrovanja aktivnosti Sviza, ki bi se lahko nadaljevale s protestnim shodom vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v februarju, če oblast s Svizom tudi po tem ne bi bila pripravljena skleniti stavkovnega sporazuma.

FOTO: Matej Družnik/Delo

Gre za prvo veliko krizo izobraževanja po osamosvojitvi

»Po oceni stavkovnega odbora smo soočeni s prvo veliko krizo izobraževanja v državi po osamosvojitvi, ker se vlada ne zaveda, kako hitro se razmere v izobraževanju poslabšujejo in lahko v nekaj letih ostanemo brez normalnega funkcioniranja izobraževalnih procesov,« je še dodal Štrukelj.

Februarja letos je namreč več kot 38.000 članic in članov ter drugih zaposlenih v šolstvu izglasovalo zahteve, ki jih Sviz uveljavlja s še vedno aktivno splošno stavko v vzgoji in izobraževanju.

»Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi minister za izobraževanje Igor Papič, se na pogajanjih za sklenitev stavkovnega sporazuma izogiba opredelitvi do ključne stavkovne zahteve, to je takojšnje odprave neupravičenega in vse večjega zaostajanja plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,« so pri tem zapisali v Svizu.

Kot so pojasnili, so vladni strani na pogajanjih že posredovali natančne primerjalne izračune o povprečnih plačah v plačnih podskupinah, ki kažejo na znatno zaostajanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju za povprečnimi plačami zaposlenih na delovnih mestih z zahtevano enako izobrazbo, primerljivo zahtevnostjo in odgovornostjo v primerljivih plačnih podskupinah v drugih delih javnega sektorja. Zahtevajo, da se v okviru stavkovnega sporazuma pogajalski strani dogovorita o odpravi plačnih zaostankov in bodo vztrajali pri svojih opredeljenih stavkovnih zahtevah.