Visokošolski sindikat: Vlada diskriminatorno obravnava različne sindikate

Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je 9. marca letos izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu, zdaj pa je predsedstvo VSS sprejelo sklep o začetku priprav na nadaljevanje stavke, in sicer »zaradi podcenjujočega in tudi žaljivega odnosa MIZŠ do potreb visokega šolstva, neutemeljenega zavračanja stavkovnih zahtev VSS in zaradi vladne diskriminatorne obravnave sindikatov ter nespoštovanja zavez«.

Novinarska konferenca Visokošolskega sindikata Slovenije, na kateri so pojasnili razloge za nadaljevanje stavke v visokem šolstvu. 

»Organi VSS se bodo o datumu in obliki stavke ter morebitnih dopolnitvah stavkovnih zahtev odločili v kratkem. Pri tem bodo upoštevali tudi posledice vladnega zrušenja enotnega plačnega sistema in podelitve plačnih privilegijev izbranim skupinam javnih uslužbencev, ki jih je vlada že izvedla ali jih v kratkem še bo. V novih okoliščinah bomo našo tretjo stavkovno zahtevo, ki zadeva ustrezna plačna razmerja, nadgradili v zahtevo po novih uvrstitvah delovnih mest, ki so neposredno primerljiva s tistimi v zdravstvu in šolstvu, in uvedbi takšnih delovnih mest v skupinah J in B, ki bodo odražala zahtevnost dela na univerzi,« so zapisali na spletni strani VSS.

Vzgojitelji in šolniki do višin plač izrednega profesorja

Vlada je, kot piše VSS, sindikatu sredi septembra poslala izhodišča za dvoje pogajanj: o razrešitvi stavkovnih zahtev sindikata Sviz in o razrešitvi stavkovnih zahtev VSS. Ta izhodišča pa so, kot je v objavi zapisal dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS, izrazito asimetrična, saj pogajanja o plačnih zahtevah VSS usmerjajo na krovno pogajalsko skupino z argumentom, da se nanašajo na plačni sistem kot celoto. »Toda isti dokument sočasno priznava poseben status in ločeno obravnavo zahteve Sviza po uvedbi četrtega naziva v šolstvu in vzgoji, čeprav gre za precedens v enotnem plačnem sistemu. Ta bo vzgojiteljem in šolnikom omogočil podaljšanje poti napredovanj vse do višine plače izrednega profesorja, in to kljub neprimerljivi zahtevnosti dela in pogojev za napredovanje.«

VSS je na prvih dveh sejah pogajanj o razrešitvi svojih stavkovnih zahtev 29. septembra in 7. oktobra dodatno utemeljil svoje zahteve in zavrnil vladna pogajalska izhodišča. Pogajalska skupina MIZŠ se je zavezala pridobiti vsebinsko nov mandat do naslednje seje pogajanj. Na seji 21. oktobra pa so ugotovili, da MIZŠ nima novih pogajalskih izhodišč. Pri edinem približevalnem predlogu je pisno pojasnilo, da zanj nima vladnega mandata. Po mnenju sindikata je očitno, da ministrstvo v pogajanjih zavlačuje v škodo vseh zaposlenih v visokem šolstvu in celotne dejavnosti, za katero je neposredno pristojno.

»Ministrstvo se je spremenilo v ministrstvo za vrtce in šole, diskriminatorno obravnava različne sindikate, nadaljuje z ignorantskim odnosom do nas,« je bil na novinarski konferenci kritičen Kovačič.

Gorazd Kovačič FOTO: Blaž Samec/Delo

»Marčno stavko so podprli rektorji, dekani, študentska organizacija, odzivi so bili dobri in so vedeli, da smo naslovili dolgoletne probleme v visokem šolstvu. Prejšnja vlada se je sprenevedala, razen na zadnjem sestanku, ki je bila mišljena kot pridiga, udeležbo smo zavrnili, od nove vlade smo pričakovali, da bo bolj dialoška. Imeli smo neformalni sestanek z vodstvom ministrstva in smo se dokaj strinjali. To je bilo prej, preden je bila pogajalska skupina imenovana,« je povedal Gorazd Kovačič.

Tisti, ki imajo veliko, so dobili še več, drugi pa so dobili drobtine

»Sindikat se je za nadaljevanje stavke odločil iz preprostega razloga, ker vlada različnih dejavnosti in zaposlenih ne obravnava enako. Obstajajo privilegirani uslužbenci in tisti, ki komaj preživijo iz meseca v mesec. Tudi materialna sredstva ne zadoščajo minimalnim pogojem. Tisti, ki imajo veliko, so dobili še več, drugi pa so dobili drobtine. Tisti, ki so v plačni skupini J, bibliotekarji, informatiki, katerih plače so skoraj na minimumu, so bili v teh privilegijih, ki so jih dobili najbolje plačani, spet spregledani,« je povedala Sandra Bašič Hrvatin, sindikalna zaupnica z Univerze na Primorskem.

»Če družba misli, da se znanost skoraj privatizira, da bodo ustanavljali espeje, potem je to družba, ki se ji ne sanja, kaj je vloga znanosti v družbi in za prihodnost naše celotne družbe. Naš sindikat vztraja pri enostavnem stališču: da se vlada s sindikatom ne pogaja, da ni pripravljena upoštevati minimalnih spoštljivih standardov komunikacije, da članice nimajo druge možnosti, kot da na svoj položaj opozorijo s stavko,« je še dodala Bašič Hrvatinova.

Kovačič: Soodgovoren je tudi Papič

»Sprašujem se, ali obstaja še kakšna dejavnost, zasebna ali javna, v Sloveniji, kjer izvedena ura dela ni obravnavana kot cela ura, ampak kot tri četrtine dela ali polovica dela. Ali kje obstaja javno ali zasebno še kakšna dejavnost, kjer so delavci prisiljeni iz svojega žepa financirati stroške za delovni proces, kjer gre za redne oblike dela? Ali kjerkoli v Sloveniji obstaja dejavnost, kjer delodajalec številnim zaposlenim leta in leta plačuje redno delo v polnem obsegu z avtorskimi pogodbami v višini 40 odstotkov minimalne plače? To je realnost slovenskih univerz. Gospod Igor Papič jo zelo dobro pozna, ker je bil zanjo pravkar tudi soodgovoren, zdaj pa se spreneveda, češ da ima zvezane roke in s tem nima nič in da mu vlada ne dovoli pogajalskih izhodišč, ki jih napiše sam, prek katerih bi se lahko dogovorili za odpravo teh ekscesov in anomalij.«

Marko Marinčič, tajnik Visokošolskega sindikata Slovenije, pa je dejal, da je vlada z nekaterimi sindikati zamudila krasno priložnost, da ureja stvari tam, kjer je treba. V spodnjem delu plačne lestvice, kjer so izenačena zelo zahtevna strokovna dela z najbolj nekvalificiranimi. Kritično je opredelil vladno odločitev o odpravi plačnih stropov in privilegiranju nekaterih učiteljev in zdravnikov. Po njegovih besedah so bili že od mnogih vlad deležni tako zaničljivega odnosa. »Glede nadaljevanja bomo sami zahtevali neka smiselna pravična razmerja in neke za silo sprejemljive razmere, v katerih bi bile naše univerze za silo podobne evropskim univerzam, tistim, na katere množično odhajajo študirat naši študentje, sploh pa tisti, ki želijo delati doktorat.«

Povedal je, da bodo vztrajali, če bo treba, da novi steber vključuje vse zaposlene v šolstvu, tudi akademsko skupnost, upirali pa se bodo tudi uvajanju korporativne logike na univerzi.

Sogovorniki so bili enotni, da ima vlada zelo ignorantski odnos do njih in da privilegira nekatere sindikate nad drugimi, namesto da bi se celoten javni sektor zavzel za tiste delavce v javnem sektorju, ki imajo minimalne plače. Prav tako med sindikati dela razdor in tekmovanje, kdo bo prvi.

»Bili smo med zadnjimi, ki smo vztrajali pri enotnem plačnem sistemu, zaradi nekega občutka odgovornosti. Zdaj pa nas postavljajo v situacijo, ki si je nismo sami izbrali. Univerza je organizem, ki ga sestavljajo vse te skupine, v tem je naš pristop inovativen, v nasprotju s poklicnimi čredami, ki so agresivne.« Pri tem je Marinčič opozoril, da bodo prej ali slej tudi funkcionarji postavili svoje zahteve, zato je početje vlade neodgovorno. »Pogajanja so se začela zaradi inflacije, končala pa se bodo z višjimi plačami funkcionarjev.«