Strateški načrt za kmetijstvo še vedno razdvaja

V javni razpravi o novem, že drugem predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP), ki se je zaključila v četrtek, je kmetijsko ministrstvo prejelo okoli 80 pisnih pripomb, pobud in vprašanj. Natančnejših analiz še ni pripravilo, vendar je bilo iz vprašanj in komentarjev v okviru javne predstavitve predloga SN SKP razbrati, da je še veliko nejasnosti in nezadovoljstva glede predlaganih intervencij (novo poimenovanje za ukrepe kmetijske politike) in porazdelitve denarja zanje v prihodnjem programskem obdobju (2023–2027).

Jernej Redek, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije, je podal mnenje, da SN SKP ni razvojni načrt, ampak vzdržuje obstoječe stanje, kar utegne slovensko kmetijstvo veliko stati, ker že zdaj zaostaja za sosednjimi državami. 

Redek je izrazil nezadovoljstvo, ker za podintervencije v okviru nove sheme za okolje in podnebje (SOPO), ki je eden od temeljev ozelenitve kmetijstva v prvem stebru, in podintervencije v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP), s katerimi se bo spodbujalo nadstandardne sonaravne kmetijske prakse v drugem stebru, še niso znani zneski izplačil, ter da za posamezne predlagane intervencije ni bilo preverjeno, ali bodo izvedljive. »Kmetje smo od SN SKP pričakovali več razvojne vizije in odgovorov na osnovna vprašanja, kam želimo priti, teh pa ni zaslediti,« meni Redek.

Preusmeritev podpor od »kmetov s kavča« k tistim, ki pridelujejo hrano

Ozelenitev kmetijstva ne bo zmanjšala proizvodnje hrane

Anton Jagodic s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je povedal, da na zbornici že od leta 2018 zahtevajo, da je treba pripraviti vpliv ocene predlaganih sprememb na stanje v kmetijstvu. Skrbijo jih zlasti posledice okrepljene pogojenosti (ta je del novega koncepta zelene arhitekture). »Najpomembnejši cilj je dohodek kmetov. Težko se gremo okoljsko politiko na ravni kmetij, če so denarnice prazne.«

Branko Ravnik, do aprila še direktor KGZS, zdaj direktor direktorata za kmetijstvo na ministrstvu, je zagotovil, da zelena arhitektura ne bo prinesla drastičnih sprememb, ki bi vplivale na zmanjšanje proizvodnje hrane, prinaša pa učinke, ki jih javnost pričakuje – zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na podnebne spremembe.

Glede pripomb Jerneja Redka je Ravnik pojasnil, da zneskov za shemi SOPO in KOPOP še niso mogli izračunati, ker nabor podintervencij še ni dokončan. Prepričan je, da bodo intervencije SOPO in KOPOP izvedljive, »saj jih je pripravila stroka«, drugo vprašanje pa je, kako se bo izvajal nadzor nad njimi. 

Glede razvojne vizije predloga SN SKP Ravnik meni, da je ta razvidna iz dokumenta in prinaša nekatere pristope, ki so manjkali v zdajšnjem programskem obdobju. Mnogo bolj pa bo treba zasledovati ciljnost, je poudaril.

Nova plačila Natura 2000

Boris Grabrijan, direktor krajinskega parka Kolpa, je pozdravil novo intervencijo, plačila Natura 2000. Ta kmetom zagotavlja nadomestilo za izvajanje posebnih zahtev, ki presegajo obvezne standarde, izhaja pa iz opozorila Evropske komisije, da Slovenija na določenih območjih ne dosega naravovarstvenih ciljev, ki jih je postavila z načrti upravljanja. A kot je dejal Grabrijan, nabor predlaganih ukrepov spominja na to, da se iščejo rešitve za slabe gospodarje, ki se jih nagrajuje za saniranje slabega stanja, ne nagrajuje pa tistih, ki so dobro delali že doslej.

Branko Ravnik je potrdil, da so plačila Natura 2000 namenjena za tista območja, kjer se je pokazalo, da je bilo gospodarjenje manj učinkovito, zavrnil pa je, da v predlogu SN SKP ni ukrepov za dobre gospodarje. Mislili so tudi nanje.

Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine je zanimalo, ali se bo predlog SN SKP zopet spremenil, ko bo pripravljeno poročilo o presoji njegovih vplivov na okolje. Ravnik je odgovoril, da spremembe lahko nastanejo, a ne drastične, saj v okviru presoje vplivov na okolje »ves čas vodijo dialog z vsemi ključnimi deležniki«.

Za več podpore rastlinski pridelavi

Uroš Brankovič, direktor Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj, v katerem zastopajo mrežo okoljskih nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo, je pokritiziral sprenevedanje kmetijskega ministrstva, da je predlog SN SKP okoljsko naravnan, še vedno pa ne vključuje celovite presoje vplivov na okolje. Izrazil je nezadovoljstvo, da se v predlogu SN SKP ni obdržal cilj, 20-odstotni delež ekoloških površin do leta 2027, zapisan v prvem osnutku akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo. S tem po njegovem slovenski kmetje in potrošniki izgubljajo velik potencial, saj je povpraševanje po ekoloških živilih večje od pridelave.

V mreži Plan B za Slovenijo upajo, da se bo sčasoma zgodil prehod k večji rastlinski pridelavi. Pogrešajo več podpore za to, hkrati pa so proti ponovni vključitvi integrirane pridelave med podintervencije KOPOP za nadstandardne sonaravne kmetijske prakse. Menijo, da se ta ne razlikuje dovolj od standardov konvencionalne pridelave, da bi bila upravičena do finančne podpore. Poleg tega je bila v preteklosti zlorabljena pri promociji, saj se je promovirala kot »skoraj ekološka«.

Ekoregije in 100 % lokalno?

Tudi po mnenju Martine Bavec s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede univerze v Mariboru je nesprejemljivo, da so v SN SKP znižali cilje za ekološko kmetijstvo zaradi bojazni pred posledicami, če teh ciljev ne bi dosegli. Mnoge države, ki so se ob vstopu v EU učile od nas, so nas prehitele in povečale površine pod ekološko pridelavo. Mi pa že dolgo obdobje capljamo, ker nočemo sprememb, ki bi bile prave, ne pa kozmetične. Bavčeba se boji, da »se v resnici spet gremo kozmetične spremembe, na korenite pa nismo pripravljeni.« 

Se je pa Bavčeva razveselila predloga intervencije za spodbujanje kratkih dobavnih verig z ustanavljanjem ekoregij, a opozorila, da se je v novem predlogu SN SKP pri opisu intervencije pojavil dodatek 100 % lokalno, pri čemer znesek razpoložljivega denarja ostaja enak. Kot je dejala, je zahtevo 100 % lokalno lahko doseči na primer že s perutnino iz slovenske industrijske reje, krmljeno z gensko spremenjeno krmo, ustanoviti ekoregijo po vzoru tistih na Bavarskem ali v Avstriji pa bistveno težje. Če bosta v končnem predlogu SN SKP ostali obe možnosti, bo treba finančno postavko podeseteriti. 

Nina Barbara Križnik je nanizala več kritik v imenu članov Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Glavna je, da SN SKP premalo pozornosti namenja kmetijskim podjetjem in živilsko-predelovalni industriji ter da je premalo razvojno naravnan. V zbornici pričakujejo več denarja za investicije za povečanje produktivnosti in tehnološki razvoj in se zavzemajo za črtanje zahteve, da se lahko upravičenci na javni razpis za isti tip investicije prijavijo enkrat.