Stranke peterice vložile mandatarsko kandidaturo Marjana Šarca

Stranke peterice, ki se dogovarjajo o sestavljanju vlade, so danes v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, Saba in Desusa, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.





Poleg poslancev peterice se Šarec za podporo dogovarja tudi z Levico, s katero so se najprej pogajali za sodelovanje v vladni koaliciji. A je svet Levice vstop v vlado zavrnil, ocenil pa, da je osnutek koalicijske pogodbe, o kateri so se pogajali, dobra podlaga za to, da Levica Šarčevo manjšinsko vlado podpre in z njo sklene sporazum o projektnem sodelovanju. O tem se še vedno izreka tudi članstvo na strankarskem referendumu. Sodelovanja dokončno še niso dorekli, tako se bodo pogovori o protokolu o sodelovanju nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.





Čeprav je Šarec podpise za kandidaturo oddal skupaj s SD, SMC, Sabom in Desusom, ostaja še precej nerešenih vprašanj. »Sporazum o partnerstvu moramo javnofinančno ovrednotiti in potem na podlagi razpoložljivega določiti prioritete. Naš osnovni kriterij je zagotavljanje stabilnosti in razvoja,« je včeraj komentiral prvak SMC Miro Cerar. Po njegovih besedah mora biti skupni cilj vseh delati učinkovito v korist državljanov in države. Cerar je med tistimi, ki so bolj kritični do drže Levice.

Največ neznank pa ostaja okrog Saba, ki je prispeval glasove za Šarčevo mandatarstvo. Alenka Bratušek naj bi bila odločena, da bo svetu stranke dala v tehtanje šele povsem usklajeno koalicijsko pogodbo. Menda pa ne more zagotoviti, da bo svet tudi potrdil vstop v koalicijo. V tem primeru bi, kot Levica, sodelovali projektno. Vendar obstaja dilema o Sabu, ali hoče biti del vlade ali Alenka Bratušek s tem le ­dviguje ceno stranki pri pogajanjih, je v tem trenutku mogoče le ugibati.

Danes je v izjavi za medije generalni sekretar Sab Jernej Pavlič potrdil, da bo o vstopu v vlado odločal svet stranke po Šarčevi izvolitvi. Glede na kadrovski razrez, partnerski sporazum in protokol o sodelovanju bo po Pavličevih napovedih svet stranke odločal, ali je sodelovanje v manjšinski vladi lahko koristno za državo. Tako ne izključujejo možnosti projektnega sodelovanja z manjšinsko vlado. Iz LMŠ so sporočili, da se Šarec na to napoved Sab danes ne bo odzval. Pavlič je na vprašanje, koliko resnice je v tem, da predsednica stranke Alenka Bratušek noče biti ministrica, ampak izključno podpredsednica vlade, odvrnil, da je veliko resnice v tem, da se resno pogovarjajo o tem, da ne dajo ministrov v to vlado.



Šarec na tajnem glasovanju za mandatarja ne more računati na podporo poslancev SNS.  Dokončno odločitev o morebitni podpori bo sprejelo predsedstvo stranke v petek, a predsednik stranke Zmago Jelinčič pravi, da prvaku LMŠ kot mandatarju v stranki niso naklonjeni. V NSi odločitve o podpori Šarcu »še niso pretresli«, so pojasnili v stranki, medtem ko se v SDS, ki je relativna zmagovalka parlamentarnih volitev, na današnjo vložitev Šarčeve kandidature še niso odzvali.



Če bo Šarec prihodnji teden v DZ dobil potrebno podporo, bo 40-letni novinec v državni politiki postal najmlajši slovenski predsednik vlade. Politične izkušnje si je do junija, ko je bil prvič izvoljen za poslanca v DZ, nabiral na lokalni ravni kot župan občine Kamnik.

Že s kandidaturo na lanskih predsedniških volitvah je pokazal, da si želi selitve iz lokalne v državno politiko. Uvrstil se je v drugi krog volitev in v tekmi proti favoriziranemu Borutu Pahorju dobil precejšnjo, 46,9-odstotno podporo volivcev. S tem si je ustvaril tudi nekaj političnega kapitala za naskok na državno strankarsko politiko, saj se je po teh volitvah naglo začela povečevati tudi podpora stranki Lista Marjana Šarca, ki so jo Šarec in somišljeniki ustanovili leta 2014.